Gre za najbolj skrivnosten delec, katerega obstoj so atomski fiziki predvidevali že pred desetletji in ki naj bi zaokrožil sliko o tem , kakšni so osnovni gradniki snovi, iz katere je zgrajeno Vesolje in tudi mi.
Do odkritja je prišlo že pred meseci pri poskusih v velikem pozitronskem pospeševalniku (LEP) v Ženevi, ki so ga sicer medtem zaradi pomanjkanja sredstev že zaprli in razgradili. Doslej so znanstveniki preučevali rezultate raziskav. Preden so LEP zaprli, so znanstveniki izvedli poskus, v katerem so po njem v nasprotnih smereh pognali elektrone in pozitrone, ki so po pospeševanju trčili z veliko hitrostjo. Ob trku se sprosti veliko energije, ki elektrone in pozitrone razbije na manjše, osnovne delce. Med temi naj bi znanstveniki zaznali tudi skrivnostni Higgsov bozon. Še vedno pa naj bi bilo možno, da je to, kar imajo znanstveniki za tako dolgo iskani delec, v resnici "šum".
Znanstveniki so doslej potrdili 16 osnovnih delcev, ki spadajo v okvir t.i. standardnega modela. Po tem modelu bi vsi delci morali biti brez mase – česar pa seveda v naravi ne opažamo, saj ima vsaka snov maso. Le-to naj bi osnovni delci dobili z interakcijami v t.i. Higgsovem polju, katerega nosilec pa je prav Higgsov bozon, ki ga zaradi pomembnosti nekateri fiziki imenujejo tudi "Božji delec". Gre za zelo nestabilen delec z maso okoli 115 GeV, ki kmalu razpade. Njegov obstoj je v 60-ih letih prejšnjega stoletja predlagal fizik Peter Higgs z univerze v Edinburghu.
