Pod budnim očesom psihologa Garyja Lewisa z univerze v Edinburgu je skoraj tisoč dvojajčnih ali enojajčnih dvojčkov odgovarjalo na vprašanja tudi o tem, kako srečni so, ali na delovnem mestu opravijo več, kot jim je sprva naloženo, in ali bi hoteli plačevati višje davke, če bi zato vsa družba imela boljše zdravstvene storitve. Raziskovalci so pri odgovorih upoštevali gensko pogojenost in vplive okolja. Gary Lewis ugotavlja, da rezultati raziskave, ki je bila objavljena v reviji Biology Letters, kažejo, „da ni le okolje tisto, kar vpliva na občutke družbene odgovornosti in usmerja naša dejanja, temveč da na naše obnašanje v družbi vplivajo tudi geni, še posebej pri ženskah.“ Podatki potrjujejo izjemno pomembno vlogo genetike na odgovornost, ki jo čutimo do družbe, rezultati so oblikovali določen vzorec, ki je glede na spola različen.
Pri ženskah so na prosocialno vedenje v 48 odstotkih bolj vplivali genetski faktorji, pri moških pa so v istem vedenju opažali večji vpliv okolja in vzgoje. Rezultati tudi dodatno osvetljujejo pomembnosti nadaljnjih raziskav, ki bi dodatno razložile pomen genov, ki spodbujajo večjo družbeno odgovornost in empatijo pri ženskah, ter tudi šibke do srednje močne faktorje, ki vplivajo na prosocialno obnašanje pri moških.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.