V srednjem veku je navada kopanja v morju zamrla … Spet so jo obudili šele v 18. stoletju ...
Iz zaprtih prostorov na prostost!
Prehod iz toplic na plaže se je zgodil v Veliki Britaniji … Priznan angleški zdravnik Richard Russel je v svoji študiji iz leta 1750 Angležem svetoval: "Kopajte se v morski vodi, privoščite si požirek morske vode in prehranjujte se z morskimi sadeži!" Prav ta zdravnik je pozneje odprl zdravilišče na plaži v Brightonu in tako precej obogatel, saj se je tam zbirala vsa angleška smetana.
Kopale so se tudi 'kronane glave'
Leta 1789 je v morje skočil britanski kralj Jurij III. … To je bilo prvo kraljevsko kopanje, ki je sicer trajalo le dobro minutko. Ob kralju pa je bila cela 'vojska ljudi', ki ga je skrbno varovala in skrbela tudi za to, da Jurij ne bi utonil …
Francozi oponašajo Angleže
Moda kopanja se je kmalu razširila tudi v druge evropske države. Prvi, ki so se začeli hladiti v slani morski vodi, so bili Francozi. Po Evropi so začela nastajati kopalna središča, ki pa so se precej razlikovala od današnjih.
Najbolj zanimiva kopalna središča pa so bila tako imenovala 'lebdeča kopališča', ki so začela nastajati v 20. letih 19. stoletja. V Italiji so jih imeli kar nekaj – v Trstu, Genovi, Benetkah in Anconi. Ta kopališča so bila pravi modni uspeh … Aristokracija se je množično predajala užitkom ob morski vodi.
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa se je zgodil premik – buržoazija je prevzela mesto aristokracije in plaže niso bile več domena bogatih aristokratov, temveč vseh, ki so si to zaželeli oziroma ki so si kopanje lahko privoščili.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.