Enkrat osvojeno znanje in izkušnje lahko posebna vrsta rib prenese na ostale sorodne ribe. Ko je Kevin Laland posebno vrsto rib naučil plavanja v ozkem tunelu navzgor (česar živali v naravi ne naredijo nikoli), so se tudi ostale ribe naučile tega nenavadnega početja. In sicer samo s tem, da so opazovale.
Laland, ki je sicer strokovnjak za ribe, trdi, da veliki možgani v prihodnosti ne bodo več zagotovilo za inteligenco. Za kompleksne kognitivne operacije inteligenca ne potrebuje velikih možganov, meni Laland. Vprašljiva pa je tudi primerjava možganske mase povsem različnih živalskih vrst. Obstajajo hrošči, ki si s peskom prekrijejo med, da bi lahko želeno hrano odnesli domov. Nekateri ptiči so sposobni upogniti žico, zato da bi z njo iz lukenj izkopali skrito zrnje. Neka ameriška vrsta šoje si lahko zapomni skrivališče več kot 20.000 pistacijinih jedrc.
Zaradi takšnih ugotovitev se strokovnjaki sprašujejo, zakaj so človekovi možgani tako veliki. V človeških možganih naj bi bile združene mnoge značilnosti živalskih možganov. Angleški zoolog Simon Laughlin meni, da se z velikostjo možganov poveča tudi skupek informacij. Veliki možgani delajo po istem principu kot majhni, pri tem pa predelajo več podrobnosti.
