Malo okostje komaj rojene choristodere, ki je spadala v skupino vodnih plazilcev z dolgimi vratovi, ima dve glavi.
Poznavalci ocenjujejo, da se je primerek izvalil v zgodnjem mezozoiku, torej je najverjetneje star 120 milijonov let. Verjetno gre za najstarejši primer tovrstne genetske nepravilnosti.
Tudi dandanes se izležejo krokodili, kuščarji, kače in želve, ki imajo dve glavi. Nekatere dvoglave živali lahko v ujetništvu preživijo tudi več let, medtem ko v naravi najverjetneje hitro poginejo.
Tudi starodavni plazilec je luč sveta ugledal le za nekaj sekund, meni njegov najditelj Eric Buffetaut iz Nacionalnega raziskovalnega centra v Parizu. Če bi plazilec tedaj preživel, bi lahko zrasel v enometrsko dvoglavo pošast.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.