
To bo največja tovrstna baza podatkov na svetu, uporabniki pa bodo lahko brskali med obsežnimi arhivi muzeja in iskali žrtve po imenu, datumu in kraju rojstva, pa tudi po poklicu in drugih biografskih podatkih.
Projekt bo po napovedih predstavnika muzeja Zvija Newmana polno zaživel junija prihodnje leto. "Vse, kar imamo shranjeno v naših arhivih, bo kmalu dostopno vsem ljudem, ne glede na to, kje so. Vključena bodo tudi pričevanja sorodnikov in prijateljev o žrtvi, fotografije, potrditve prič o smrti žrtve in drugi pomembni podatki," je povedal Newman. Internetni uporabniki bodo lahko tudi sami dodajali nova imena, nove informacije v obstoječe datoteke in popravljali morebitne napake, ki bi jih podatki o žrtvi lahko vsebovali.
"Prihajajo časi, ko zadnje preživele žrtve holokavsta ne bodo več med živimi. Naša dolžnost zato je, da zagotovimo, da spomin na holokavst ostane," je dejal Newman. Podatki naj bi bili tako že kmalu dostopni na spletni strani muzeja (http://www.yad-vashem.org.il/).