Samica malega ameriškega kuščarja nadzoruje vsak trenutek parjenja in reprodukcijskega ciklusa, je v svoji študiji zapisal Ryan Calsbeek, biolog iz Inštituta za okolje na ameriški univerzi UCLA. "To je tako, kot da bi imela ženska, ki se poroči z majhnim, debelim bogatašem, mišičastega dvajsetletnega ljubimca, s katerim bo imela lepega sina, ki bo odraščal v blaginji in hodil v najboljše šole," izbirčnost kuščarke slikovito ponazarja Calsbeek.
Ameriški kuščar živi v skalnatih predelih zahodno od Skalnega gorovja. Samec zraste do šest centimetrov, samica pa samo tri, vendar ima zelo zapleten sistem razmnoževanja. Samica izbira partnerja, s katerim bo živela, običajno pa se odloči za večjega, ki živi na velikem kamnu, oziroma na najboljši lokaciji, je ugotovila skupina biologov pod vodstvom Calsbeeka. Da bi preverili, kdo je tisti, ki izbira mesto, kjer bo "družina" živela, so znanstveniki premikali kamenje, postavljali velike samce na manjše kamne in obratno. Ugotovili so, da je kuščarki najpomembnejša udobnost, zato raje izbere manjšega "moža" z večjim kamnom.
Vendar pa s tem njene izbirčnosti še ni konec. Calsbeek namreč trdi, da je samička te živali neverjetno "promiskuitetna" ter se v vsakem paritvenem obdobju pari s petimi do šestimi samčki. Da bi ugotovili, kdo je oče njenih potomcev, so znanstveniki naredili molekularne teste za ugotavljanje očetovstva in ugotovili, da je samica izredno zvita. Preden oplodi jajčeca, zbere spermo različnih samcev v posebni votlini v svojem telesu. Nato pa, ne ve se kako, uporablja spermo velikih samcev za moške potomce, spermo majhnih pa za ženske potomce. Znanstvenikom ni jasno, kako to stori, predpostavljajo pa, da njeno telo določa usodo sperme na osnovi spolnih kromosomov. Tako kot pri ljudeh, ima sperma kuščarjev lahko kromosom X ali Y, medtem ko ima jajčece samo kromosom X.
Kakorkoli, gre za izredno rafinirano sposobnost samice, da manipulira s svojimi partnerji, spolno življenje te kuščarke komentira Calsbeek.
