tako sedanje vodstvo nasprotuje morebitni privatizaciji posameznih segmentov javnega podjetja, ki bi za Eles opravljali določene storitve. Kot je na današnji novinarski konferenci zatrdil Türk, namerava Eles izpolnjevati svojo osnovno nalogo, to pa je omogočanje delovanja celotnega elektroenergetskega sistema. Eles ne namerava uveljavljati monopola na trgu z električno energijo, saj tega energetski zakon niti ne omogoča, je ponovil.
Za Eles, v katerega vodstvu so se letos zamenjali trije direktorji, je leto 2000 pomembno zaradi uveljavitve energetskega zakona in uredb, ki izhajajo iz njega. Konec junija, le šest dni potem, ko je vlada sprejela omenjene uredbe, pa je tedanje vodstvo sprejelo osnovna akta o ustanovitvi dveh izločenih podjetij - o ustanovitvi borze za organiziranje trga z električno energijo ter družbe za trgovanje z električno energijo, ki pa bi bila izločena iz osnovne strukture Elesa. Ker bi bila slednja povezana z matičnim podjetjem, bi ji to omogočalo monopolni položaj, čemur pa se je sedanje vodstvo uprlo. "Že ob prevzemu položaja direktorja sem jasno povedal, da je moj cilj zagovarjati interese države in sem zavezan gospodariti po principih dobrega gospodarjenja," je ob tem poudaril Türk.
Eles je tako pod Türkovim vodstvom popravil dokument o ustanovitvi borze, ga uskladil z ministrstvoma za gospodarske dejavnosti ter za finance in takšnega je vlada 27. oktobra tudi sprejela. S tem so se odprle možnosti za začetek aktivnosti za ustanovitev družbe Borzen, katere naloga bo organizacija trga z električno energijo. Začeli so pridobivati ponudbe za postavitev borze in prav sedaj potekajo pogajanja s tujimi partnerji. Hkrati so sprožili tudi aktivnosti razmejevanja premoženja in oblikovanja internih aktov, ki jih zahtevajo energetski zakon in uredbe. Vse aktivnosti v zvezi z odpiranjem trga z električno energijo za zdaj potekajo v predvidenih rokih.
Glede odpiranja trga z električno energijo, ki ga prinaša uveljavitev energetskega zakona in je za doma proizvedeno električno energijo predvideno s 15. aprilom 2001, je Türk velik optimist. Slovenska podjetja že sedaj sodelujejo na evropskem trgu in če so pri tem uspešna, ni nobene bojazni, da ne bi uspela tudi doma, je menil. Odpiranje trga pomeni dvoje: po eni strani aktivnosti, vezane na slovenski trg, po drugi strani pa aktivnosti, povezane z dejanskim vključevanjem v evropski trg z električno energijo. To povezovanje pa je možno le tam, kjer daljnovodi slovenskega elektroenergetskega sistema prehajajo v daljnovode sosednjih sistemov, predvsem sistemov Italije, Avstrije in tudi Hrvaške.
Od septembra, ko je Türk prevzel položaj direktorja Elesa, imajo proizvajalci električne energije možnost, da sami prodajajo energijo tujemu kupcu. Naloga Elesa je le omogočanje prenosa te energije po slovenskemu omrežju. Praktično to pomeni, da proizvodno podjetje ponudi prodajno ceno, Eles pa po tej ceni poskuša najti kupca, je pojasnil Türk. Eles pri tem pobira le minimalno maržo, ne želi pa nastopati kot agent prodaje in ne sili proizvajalcev, naj električno energijo prodajajo po nižji ceni, kot želijo sami. Pri tem pa prevzema tudi tveganje, denimo, da kupec ne bo plačal dobavljene energije ali pa elektrarna ne bo zmogla dobaviti energije.
Sicer pa je o trenutnem položaju slovenskega elektroenergetskega omrežja Türk povedal, da denimo Termoelektrarna Šoštanj deluje na svojem tehničnem minimumu, saj nima kupcev za proizvedeno energijo. Ker se je do konca leta zaprla pot v Italijo, poskušajo to energijo prodajati v Albanijo. S prodajo v Albanijo iztržijo sicer nekaj več, vendar pa bi v primeru prodaje v Italijo lahko sklenili dolgoročne pogodbe. Termoelektrarna Brestanica, ki je letos postavila dve novi proizvodni enoti, zaradi popolne zasedenosti proizvodnje ne more izvajati testnih zagonov, delajo pa na polni zmogljivosti hidroelektrarne, kar je za ta letni čas običajno.