Bolezen lahko nastopi v otroštvu ali pri mladostnikih, lahko pa tudi pri starejših osebah nad 65 let.
Značilni znaki so ponavljajoči se napadi, ki so odvisni od tega, kateri del možganov je prizadet. Tako pride do nenadnih motenj zavesti, gibanja, čutenja ali celo bolj kompleksnih psiholoških in vedenjskih slik.
Epileptični napadi so lahko komaj prepoznavni ali celo nezaznavni, lahko so zelo izraziti. Ne glede na obliko, pa se na srečo tovrstnim bolnikom lahko uspešno pomaga. Približno 70 odstotkov bolnikov specialisti zdravijo z zdravili, ki so mnogo prijaznejša kot nekdaj, saj imajo manj stranskih učinkov. Preostalih 30 odstotkov epileptikov pa je takih, ki jim ne morejo pomagati, vendar pa so med njimi tudi kandidati za zelo uspešno kirurško zdravljenje.
Epilepsijo ima v Sloveniji vsak stoti prebivalec, vendar to velja le za obliko bolezni s ponavljajočimi se napadi. Sem ne sodijo bolniki, ki imajo napade ob akutni bolezni živčevja, denimo ob zastrupitvi, vnetju, akutni poškodbi.
Vzroki za bolezen so različni. Epilepsija lahko nastopi zaradi bolezni, dednosti in predvsem v zadnjem času najpogosteje zaradi poškodb glave.
Ko se zdravniki odločijo za zdravljenje epileptičnega bolnika, je najprej na vrsti temeljit pogovor s starši otrok, bolnikom ali na primer okolico, ki je opazila nenadne motnje v vedenju. Tako lahko zdravniki že takoj ocenijo ali gre za epilepsijo ali ne, nato pa je potrebno ugotoviti še iz katerega dela možganov izhaja bolezen in kakšne vrste so napadi, ki se pojavljajo.
V Sloveniji v zadnjem času strokovnjaki veliko pozornosti namenjajo tako imenovanem celostnem varstvu oseb z epilepsijo. Vendar tu ne gre le za naključnega prijaznega zdravnika, kot pravi prim. Ravnik, potrebna je strokovna obveznost pristojnih institucij, da to zagotovijo. V Sloveniji žal še ni tako, prav tako tudi marsikje po svetu ne. V ta namen bo prihodnji teden v Portorožu potekalo evropsko posvetovanje o celostnem varstvu otrok in mladostnikov z epilepsijo.
