Moje vroče telo ga je želelo...

Moje vroče telo ga je želelo

Tako zelo ga pogrešam. Mojega ljubimca. Zadnje časa sem bila v ljubezni prava razvajena princesa. Dvakrat ali trikrat na teden me je ljubil. Samo prišla sem k njemu in on mi je dajal vse kar sem si kdaj želela. Nežnost, podporo, ljubezen, orgazme… Vse sem mu lahko povedala… Nikoli nisem niti pomislila, da bi me lahko kdo tako osrečil. Počasi, nezavedno sem se navadila na to. Sedaj ga ni. Poskušam si zapolniti praznino z učenjem in branjem, vendar mi ne uspeva najbolje. Ponoči se prebujam. Sanjam. Sinoči sem sanjala kako smo se kopali nekje ob obali z drevjem. Opazovala sem ga, ko je oblečen stopil iz vode. Tanka oblačila so se mu lepila na telo. Videla sem obrise njegovih rok, ramen, hrbta, stegen, zadnjice. Mišice so mu napenjale mokra oblačila. Komaj sem zadrževala strast. Moje telo je objemala topla voda. Skrivaj sem gledala v zadrgo na njegovih hlačah. V glavi so se mi prikazovali prizori najinega ljubljenja. Ko sem se zbudila, ni bilo nič bolje. Moje vroče telo se ni hotelo pomiriti. Pokliče me. Doma je. Sprašuje, če lahko pridem zvečer k njemu. Operem si lase in razmišljam o njegovih prstih v njih. Tuširam se in gledam svoje telo. Zdi se mi, da se vidi, kako se ga veseli. Oblečem si nedrček, majčko, krilo in nogavice z odprtino. Odpeljem se. Ko pridem, me že čaka. Sedem v njegov avtomobil. Rahlo ga poljubim. Sprašuje me, če sem potrebna. Nerodno mi je priznati kako si ga želim. Trepetam. Končno ga vidim. Najprej želim videti njegove prste in dlani. Potem njegov nasmeh. Temni se. V mraku je še bolj bel sredi, s pikicami, poraščenega obraza. Prišel je takšen kot ga imam najraje. Dotaknem se njegove noge. Razmišljam, kako mi bo stopil med nogi. Odpelje v hrib, do samotne hiše. Pogleda me. Njegove oči so v poltemi črne. Približam se mu.

Končno sem ga začutila...

Poljub. Najprej nežen, topel dotik ustnic. Potem se najina usta prisesajo. Šele zdaj zares verjamem, da sva spet skupaj. Nežno me poljublja, boža me po obrazu, vratu, laseh, ustavi se na prsih. Njegovi prsti so še vedno tako žametno mehki. Hočem ga vsega otipati. Kot, da bi iskala, če se je njegovo telo spremenilo. 'Greva ven?', vpraša. Stopiva v travo. V zraku je vonj poljskih cvetlic in trav. Vonj zrelega poletja. Kot sva zrela midva in najina strast. Šele sedaj si upam tako odkrito želeti moškega telesa. Objame me okoli ramen in jaz se ga oklenem okoli pasu. Hočem ga čutiti, celega. S tresočimi rokami hlastam po njegovem telesu. V trenirki je, brez spodnjih hlač. Počepnem in ga počasi slačim. V mraku ga gledam. Visoka trava me žgečka po nogah. Ljubkujem ga, se prižemam k njemu. Dvigne moje telo in me nasloni na avtomobil. Sleče mi majčko in si jo pridrži pred nosom. Zleknem se. Topla pločevina pod menoj, njegove roke na meni, boki med mojimi nogami… Šepetam mu, da ne znam živeti brez njega. S prsti tipljem rahel nasmešek na njegovem obrazu. Rad ima, da ga ljubim in, da si ga želim. Najini telesi sta rahlo zabrisani s temo. Za njim so mogočna drevesa. Šepeta mi, da me ljubi. Koprnim ob njegovem čvrstem telesu. Potem se dvignem. Ne da bi se on odmaknil. Objamem ga in mu naslonim glavo na ramena. Njegov vonj prevlada vonj narave. Zajemam ga globoko vase. Njegovo vroče telo vztraja v meni. Obrnem se in se sklonim med mehko travo. Lasje se mi pomešajo med drobne bilke. Z rokami mi objame boke. Njegove dlani so mehke in tople. Pozabim kako je bilo brez njega. Ta trenutek se poveže z najinim prejšnjim srečanjem in z mislijo na naslednje. Kot bi bila najina srečanja beli biseri, nanizani na ogrlico, ki nima ne začetka, ne konca, ampak se neprekinjeno nadaljuje. Zadihana se obrneva drug k drugemu in objeta obstaneva. Nebo okoli naju se je med najinim ljubljenjem posulo z zvezdami. Polno jih je, malih in velikih. Žarijo, kot midva. Tudi on strmi v nebo.

Strasten seks za vse življenje

Tako srečna sem. Šele sedaj se znam tako predati, da se potem počutim resnično zadovoljeno. 'Poglej', vzklikneva oba. Nebo je razparal utrinek. Pravkar sem si nekaj želela. 'Si si kaj zaželela?' Pokimam. 'Pa ti?' Smeje se. Njegov obraz je tako lep. Najraje bi mu izdala željo, ki sem jo imela v mislih. Nasloniva se na avtomobil. Najini dlani sta prepleteni. Vpraša me, če bi me bilo strah samo kje v naravi. ''Ne. Strah te je lahko samo ljudi'. Rada bi mu povedala kako se v tem trenutku počutim. Kot, da gola, skupaj, z njim, spadam med travo, pod zvezdnato nebo. Kot, da sem njen del. Upam, da bom zagledala še kak utrinek. Pripravljenih imam kup želja. 'Nisem si mislil, da se bo tako lepo ljubiti s tabo', mi reče. Pravzaprav imam v tem trenutku že vse kar sem si želela. Vstaneva. Oblečem si majčko. Stopi mi za hrbet in me objame. Tako topel in prijeten je, za mojim hrbtom. Daje mi zavetje, kot tudi sicer. 'Nikoli ne bom pozabila tega, veš?' Molči. Je tudi on tako srečen? Je. Saj me ljubi? Kaj pravzaprav je ljubezen? Hrepenenje? Strast? Toplina? Pripadnost? Bližina? Vem, da me ljubi. In želja se mi bo izpolnila, ker je bila tako spontana in iskrena. Ker je bil utrinek zaradi želje in ne želja zaradi utrinka. Odpeljeva se. Poslavljam se od gozda, travnika, zvezd, osamljene domačije. Postane me strah, kako bom spet brez njega. Govorim neumnosti. Ne vem, kaj govorim. Mislim na biserno ogrlico in na naslednji biser. Njegova vroča roka mi oklepa dlan. Božam ga po nogi. Prispeva do mojega avtomobila in se poljubiva. Stečem. Strmim za oddaljujočimi lučmi.