Čakali sta jo kava in torta
Še malo ... nekaj kilometrov ... Nad radiem zacinglja mobitel. Sporočilo. Sprašuje, če sem blizu ... Vedno znova po vsem tem času srečanj se zavem nemira, pozorna moram biti na odcep, sicer ga vedno zgrešim. Danes ga ne bi rada. Komaj čakam, da se privijem, da ga zavonjam, da začutim mehke in tople ustnice na svojih ... Pravi natakarica, da je naročeno. Začudeno jo gledam in ne doumem, kako ve, da potrebujem kavo s toplim mlekom in rjavim sladkorjem, kozarec vode. Je mogoče, da si je zapomnila? Pa saj se je ne spomnim, zdi se mi, da jo prvič vidim in je torej skoraj nemogoče ... Pred mano postavi poleg kave še krožnik čokoladne rezine z belo smetano. Odkimam, da pa ne bi, da mi ne paše, pravim z nasmehom. Za trenutek zaznam v njenih očeh malce nostalgije? Naročil je za vas ... gospod z zelenim motorjem, pravi, in se ozre ven ... odkrito se nasmehne, toplo, prijateljsko, presenetljivo ... Vem, o kom govori, tudi njo je prepričal s svojim šarmom in koketnostjo, modrimi očmi, prijaznostjo ... Toda, kje je? Razen lepih lončnic, toplih rožnatih prtov na mizah in ognja v kaminu ni nikogar. Pri sebi skomignem z rameni in odpiram vrečko s sladkorjem, stresem v toplo dišečo kavo in premešam ...
Nestrpno pričakovanje
Še vedno tisti nemir ... Se mi zdi, da je to tisti del najinega srečanja, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Pričakujoče poslušam, kje bodo zadrsela vrata, se oglasil poskočni korak, ko se spogledava in se komaj zadrživa, da ne letiva drug drugemu v naročje ... Ko pristopi, se usede na stol poleg, nasmeje s pripombo, da pa že cedim svojo priljubljeno kavo in me poboža. Z eno roko po boku, z drugo po laseh ... Ampak danes ga ni. Videla sem motor in vem, da je njegov. Imam hecen občutek, da se dogaja nekaj, česar nisem pričakovala ... in počasi zaženem desertne vilice v pecivo in zajamem zajeten kupček smetane in nezainteresirano dvignem proti sebi ... In šele tedaj opazim rumen listek pod pecivom: 'Boš kmalu popila kavo? Pojedla pecivo?' piše na listku ...
Komaj čakam, da te objamem v sobi 4 ... poznaš jo ... ne moreš zgrešiti ... čakam te ... Še kar prebiram. Pecivo diši po vaniliji in topli čokoladi, v mojih ustih je ta trenutek brez okusa. Roka z vilico se mi trese in vem, da je ne bom umirila. Torej je tu. Tam zgoraj je. Čaka. Mene. O bog! Potrudil se je in natakarici naročil. Ve, kakšno kavo pijem. Ve, da ne brez kozarca vode. Da je moje najljubše pecivo čokoladna rezina s sladko smetano. In da me bo rumeni listek spravil ob sapo. O ja, tudi to ve! Najbrž sedi v kotu postelje. Nag. Ammm, mogoče pa ne. Mogoče v boksarcah, ve, kako mi je všeč, če je v srebrno sivih boksarcah ... Tako lepo mu objemajo boke, se popenjajo čez okroglo ritko in tesno obvladujejo izboklino spredaj ... S težavo umirim roko, da ponesem skodelico k ustom. Srknem. Za prsnico se odvija pravi hurikan. Tisti trenutki, ko me ima, da odrinem krožnik s pecivom, zlijem kavo v usta in oddivjam po stopnicah tja gor ... Pa se mi zdi, da bi se prikrajšala za ves ta prečudoviti nemir, za brskanje po spominu, kako modre oči ima, kako se nasmehnejo, ko me zagleda ... in kako zelo mu pristoji vonj pačulija in mošusa, parfumske vode, ki, ko sem jo prvič povonjala, sem pomislila, da bi mu pa res pristajala, ker ima tisto izjemno energijo na eni strani, na drugi miren in premišljen način govora in ki zna postaviti stvari v prave predalčke, ki je hudo občutljiv, kljub temu tako samozavesten, na čase majhen in nebogljen. Pravi ognjemet vsemogočih lastnosti, ki takega ljubimca naredijo še toliko bolj zanimivega. In poleg teh lastnosti premore poseben šarm. Deški. Nagajiv.
Zadnji požirek kave. Mi je skoraj žal, da sem jo nevede spila, peciva pa tako ne morem ... Se skoraj veselo stegnem za kozarcem vode, počasi, požirek za požirkom poskušam umiriti pričakovanje ... predstavo lepega telesa svetle kože, gladke, brez odvečnih kocin, ki jih pa res ne maram, s toplim mehkim trebuščkom, ki ga nezavedno poskuša malce povleči proti hrbtenici, pa ve, da mi je tak všeč, da najraje potisnem nos vanj, ali pa v vdolbino med vratom in ramenom ... Včasih obmiruje ... oči postanejo skoraj zelene ... dihanje površno in vem, da je blizu ... da razmišlja mogoče celo o naju ... in se zavem, da moram gor, k njemu ... da ga nisem videla kar nekaj mesecev ... Spogledava se z natakarico. Nagne glavo, vprašujoče, kot bi me hotela opozoriti na uro ... Po znanih stopnicah navzgor ... Počasi, stopnico po stopnico ... odmeva menda moje srce ... ustavim se pred vrati z zlato številko 4 ...
Golo presenečenje v sobi
Tresem se ... od nekod znani vonj pačulija, ki ga sicer tako obožujem in limonine trave ... Za vrati tišina ... nimam pojma, naj potrkam ali pa kar vstopim ... držim roko na kljuki, naslonim se s čelom na vrata in ... odprem ... Ejjj, zapri, lej jo, se nasmehne in pretegne ... se poboža po napetem korenjaku, po rjavih kroglicah in me nagajivo opazuje ... sem vam rekla, tisti nasmeh, ko ve, da bo lepo, dobro ... Včasih niti ne razumem vedno, ko kje preberem ali pa katera mojih kolegic reče, da pa je res čutila poplavo ... v hlačkah ... vroče med nogami ... tresenje, nečesa, čemur se menda reče ženska bitnost ... Se zavem svojega plitkega dihanja. Zmedena sem. Čisto mirno me opazuje, z roko spolzi h korenini trdega rožnatega penisa, rjavi kroglici potežka v rokah in ju počasiii stisne ... drugo roko položi na bok, na tisto mehko obrito kožo, se počasi poboža in zapre oči .... in šele zdaj se zavem malih svečk povsod, kjer jih je bilo mogoče postaviti, tople zlate svetlobe, znanega vonja dišečih palčk in listov vrtnic, raztresenih pod mojimi nogami vse do postelje in po njej ... odseva njegove kože na belih rjuhah, zeleno modre svetlobe izpod trepalnic ... Spustim torbo poleg nog, sončna očala dvignem iz las in vržem na torbo ... nart ... ko objamem njegovo stopalo, trzne in se nasmehne, stopalo mi položi na izrez obleke in me poboža ... po dojkah ... vstanem. Malce začudenja. Gumb za gumbom obleke odpnem ... stopim tesno k postelji med njegovi nogi in počasi dvigujem krilo ... z zanimanjem me opazuje, malce se privzdigne, še vedno ga boža. Pomislim, kako ga bo čutiti v sebi, če se usedem nanj ... s koleni zajaham njegovi, počasi se pomikam proti korenjaku. Roki stegne in dvigne modrček, otrdeli bradavički prav zlobno zaštrlita vanj in z oslinjenimi prsti ju poboža. Uščipne najprej eno in potem drugo ... brezžična strela skozi telo, nekje pod trebuhom se ustavi in me malce zlomi ... odmaknem hlačke in zajamem glavico ... malo ... za pokušino ... o Bog! Še kar boža moji dojki in me gleda, zavije z očmi in zastoka ... pomislim, da sem ga predolgo čakala ... da je zaslužil kazen ... umaknem se in podrsam po trdoti, počasi. Vlažno. Držim hlačke in se z drugo roko stegnem do kroglic in jih stisnem ... drsim po njem, začutim dvigovanje njegove medenice in oster pogled v očeh, zahtevno in arogantno polaganje rok na moje boke, potiskanje nanj ... uprem se, moram se, prav čutim, da je zaslužil kazen, da je moja mehkoba velika nagrada ... in podrsam po kroglicah, zajamra, da pa boli in vem, da laže ... blefira. Pravim, da imam dojki, da so moje bradavice same ... nasmeh ... mmmm, pravi, dominacija! Za koga se pa imaš? Nisi me vreden, pravim ... Res!! Začudeno ... Mi ne moreš vrniti vsaj malo tega cvetja? Vonja? Vedenja, da vem, kakšno kavo piješ? Dvigne se in me objame čez rit, privzdigne in grobo nasadi ... zagrizeva se drug drugemu v rame, booooog, kakšen občutek, polna sem ga, v zadnjo luknjico mi potisne prst in me nasaja ... globoko, prevzetno, pravi, da si je zaslužil, da naj ga počastim, da ne bo zdržal ... in v meni se lomi ... čutim njega, njegovo utripanje in nisem čisto prepričana več, kaj je moje tresenje in kaj njegovo in hurikan okrog njegove trdote se spreminja, poskušam zadržati, pa se izgubljam ... in krik ... njegov ... daleč ... komaj diham ... še vedno polna njega ...
Bi radi osvojili luksuzne počitnice v Dominikanski Republiki za dve osebi?
Nič lažjega, napišite erotično zgodbo in se potegujte za teden dni All Inclusive počitnic v prestižni Punta Cani, kjer boste lahko uživali na rajskih plažah, čudovitih nočnih zabavah, v odlični hrani in v ekskluzivnem okolju, ki ga ponuja eno najbolj prestižnih turističnih krajev na južni obali Dominikanske republike. Sanjske počitnice podarja www.bookingpoint.net, na njihovi spletni strani pa si podrobno oglejte, kam vas lahko z nekaj sreče popelje vaša erotična zgodba.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.