Večjih vsebinskih zadržkov do predloga Evropske komisije, po katerem bi bilo moč zaščitne ukrepe izvajati do sedem let po prihodu novih članic in pri katerem vztrajata predvsem Nemčija in Avstrija, v sami uniji niti ni, vendar pa se pri obravnavanju tega izredno občutljivega področja odpirajo še številna druga vprašanja.
Kot omenjeno, večjih vsebinskih zadržkov glede možnosti za sedemletna prehodna obdobja pri prostem pretoku delovne sile med članicami ni, saj predlog komisije dopušča veliko mero fleksibilnosti, kar pomeni, da sedemletnih zaščitnih ukrepov ne zapoveduje, temveč zainteresiranim članicam to omogoča. Sta pa na sam predlog pripombe imeli prav za te ukrepe najbolj zainteresirani Nemčija in Avstrija.
Ti dve državi menita, da bi bilo treba možnost sedemletnih zaščitnih ukrepov dopustiti ne le pri poglavju prostega pretoka delavcev, temveč tudi pri nekaterih vidikih prostega opravljanja storitev. Bojita se predvsem samozaposlenih gradbenikov, ki torej zaposlitve ne bi iskali, bi pa ponujali potencialno cenejše storitve. Omeniti gre, da bi se bilo v tem primeru treba na pristopnih pogajanjih znova vrniti k poglavju prostega opravljanja storitev, ki je bilo v primeru Slovenije, Češke, Estonije, Madžarske in Poljske že začasno zaprto.
