Prepeličev tast in športni Nostradamusi iz Štepanjskega naselja

"Štepanjsko naselje je dalo veliko športnikov. Tukaj so odraščali Slaviša Stojanović, Igor Lazić, Nihad Pejković, Uroš Bregar, Uroš Zorman," našteva šefica Nina, medtem ko v nedeljo popoldne vestno skrbi, da se grla njenih stalnih strank ne osušijo.

Svojo ljubezen do športa je od doma prenesla tudi v službo, kjer zadnja leta skrbi, da se tam vrtijo prenosi vseh mogočih tekem. Od individualnih zimskih športov do največjih ekipnih tekmovanj na parketu ali zelenici. V lokalu tako kraljujeta kar dva televizorja, večji je zunaj na pokriti terasi, manjši pa notri pri točilnem pultu. "Ravno ta konec tedna smo spet potrebovali oba. Zunaj se je gledala slovenska odbojkarska tekma iz Stožic, notri pa košarkarska tekma Srbije na Eurobasketu," se smeji. Ljubljansko blokovsko naselje pač že od nekdaj velja za "Jugoslavijo v malem".

Redni gostje so manj znani in tudi zelo znani ljudje iz športnega sveta, ki se tam zbirajo in poznavalsko (pa tudi preroško) napovedujejo športne rezultate.

Tokrat sta oba ekrana nastavljena na POP TV, saj je na sporedu prenos tretje tekme slovenske izbrane vrste na letošnjem evropskem prvenstvu v košarki. V toplem popoldnevu poznega poletja so vsi gostje zbrani zunaj, a to ne pomeni, da notranji televizor sameva. Družbo mu na steni delata dresa dveh najboljših košarkarjev, ki branita slovenske barve.

Najprej je na polici stala samo skupinska fotografija zlatih košarkarjev iz Carigrada leta 2017, ovita v slovensko zastavo. Potem pa je Saša Dončić, ki je prav tako iz "Štepca", svoji prijateljici še iz mladosti po lanskih olimpijskih igrah prinesel podpisan sinov dres.

"Kar poglej, kaj mi tam visi," je nato Nina letos poleti dejala Luki Dončiću, ki je prišel tja na kavo, preden so se odpravili na morje. "Poleg so sedele tudi naše stalne stranke, ampak nihče ni rinil vanj, samo gledali so ga," pohvali zasebnost, ki so jo gostje namenili slavnemu košarkarju.

"Včasih zbodemo tudi malo Tijano, kadar jo Saša pripelje s seboj. Češ, poglej, kdo visi tam na steni. Ja, kdo, kdo ... moj bratec," povzame ponosni odgovor Lukove petletne polsestrice.

Dončićev dres pa na steni ni dolgo sameval. "Zdaj pa moraš imeti še kapetana," je dejal nogometaš Igor Lazić in tja prinesel dres, ki mu ga je z osebnim posvetilom podpisal Goran Dragić.

Želel sina športnika, dobil Klemna

Iz Štepanjskega naselja je tudi Sreten Teofilović, ki mu vsi pravijo Srečko. V zgodbo slovenske košarke se je posredno vpletel pred sedmimi leti, saj je v njegovo družino prišel Klemen Prepelič. Ta je namreč srčni izbranec najmlajše izmed njegovih treh hčera.

"Sam sem bil nogometaš, in če bi imel sina, bi tudi on zagotovo igral nogomet. Vedno sem si želel športnika v družini, zdaj pa sem dobil Klemna," se nasmehne. Z izbiro zeta je zelo zadovoljen: "Zelo dobro se razumemo. Res je skromen fant, miren, preudaren in Tamari veliko pomaga," ga pohvali.  

Pripoveduje, kako sta mu Klemnova starša opisovala, da nikoli ni preveč maral igrač. Samo žogo, že od nekdaj. Košarko je igral tudi njegov oče in mama je Klemna redno jemala s seboj. Ljubezen do košarke se je rodila že v vozičku. Klemen je zdaj oče tudi sam, s Tamaro se jima je julija 2018 rodil sinček, ki sta ga poimenovala Teo. Bo košarkar tudi on? "Ne vem, jaz ga učim brcati nogometno žogo," se smeji dedek Srečko.

"Medalja bo, samo ne vemo še, katere barve"

Svojega zeta je v živo gledal na vseh zadnjih pripravljalnih tekmah v slovenskih dvoranah, na dolgo pot proti severu Nemčiji pa se vseeno ne bo odpravil. Dvoboj z BiH je tako spremljal v domačem Štepanjskem naselju.

"Vedel sem, da bo težka tekma. Proti Madžarski je bila lažja, ta pa ni bila. Ampak to je šola za njih za prihodnje dni. Lahko se bo izkazalo, da bo ta poraz zanje celo pomembnejši od zmage. Tako s psihološkega vidika kot morda zaradi izbire parov v nadaljevanju tekmovanja. Zavedati se moramo tudi, da ima Slovenija trenutno najtežjo skupino," je spomnil na odlične reprezentance, zbrane v skupini B, ki ji pravijo tudi "skupina smrti". Čeprav so denimo Nemci, ki so Slovence premagali že na pripravljalni tekmi, zdaj celo gostitelji prvenstva in bodo kot domačini še bolj evforični, Srečko vseeno meni, da bodo tokrat priznali premoč naši izbrani vrsti.

Prepelič, ki bo zdaj star 30 let, sodi med izkušenejše igralce. Letos spomladi se je sicer hudo poškodoval, saj si je na španskem prvenstvu zlomil roko. Okreval je dolge štiri mesece. "Ampak je borec. Ko se je poškodoval, mi je dejal, da bi za Slovenijo igral tudi z eno samo nogo, če bi bilo treba," pravi njegov tast.

Tudi sicer se redno slišita: "Nikoli ga nočem preveč obremenjevati, povem pa mu, kdaj je igral dobro, kdaj pa ne tako zelo. Klemen v takem primeru vedno reče: Naslednja tekma bo boljša, gremo naprej." Da je samokritičen, je dokazal tudi v nedeljo zvečer: "Blamaža, nova slaba predstava z naše strani od začetka tekme. Bosanci so začeli verjeti, da lahko zmagajo. Krivi pa smo si čisto sami. Preveč individualne igre, preveč zaspanosti. Oni pa so bili energični, kar se je odrazilo v nepričakovanem porazu," se je slovenski košarkar pred našim mikrofonom v Kölnu posul s pepelom.

Toda nič še ni izgubljeno. Tako Nina kot Srečko se spominjata, kako sta že na prvi tekmi Eurobasketa 2017 edina v lokalu pravilno napovedala, da se bosta v finalu pomerili Slovenija in Srbija. Pa tokrat? "Medalja bo, samo ne vemo še, katere barve," napovesta športna Nostradamusa iz Štepanjskega naselja.