V organizaciji SE in slovenskega ministrstva za kulturo se je v Portorožu dopoldne začela dvodnevna 5. evropska konferenca ministrov, odgovornih za kulturno dediščino. Zadnja ministrska konferenca s področja kulturne dediščine je bila leta 1996 na Finskem. Portoroška konferenca z osrednjo temo "Kulturna dediščina in izzivi globalizacije" gosti več kot 130 udeležencev, ministrov in vodij delegacij iz 44 držav, predstavnikov držav opazovalk Mehike in Kanade, predstavnikov SE in razvojne banke SE, predstavnikov nevladnih organizacij ICOMOS in Europa nostra ter specializirane organizacije Združenih narodov UNESCO. Tradicionalno je predsedstvo konference v Portorožu prevzela država gostiteljica, torej Slovenija.
V uvodu je namestnik generalnega sekretarja SE, ki pokriva področje kulture in dediščine, Hans Christian Krueger opredelil ohranjanje kulturne dediščine kot sredstvo za utrjevanje družbenih vezi med posamezniki in skupnostmi in tudi kot sredstvo za razvoj posameznih krajev. Strategije, oblike organiziranosti in metode dela SE so naravnane na eno osnovno nalogo: na utrjevanje miru in demokratične varnosti na evropski celini. Zato je Krueger kot uvod v današnjo razpravo udeležencem zastavil vprašanje: Kako naj se SE loti vprašanja kulturne dediščine v luči svojih sedanjih političnih nalog in ciljev?
Krueger je dediščino opredelil kot bistveno sestavino identitete posameznikov in prepoznavnosti njihovih kulturnih skupnosti. Poznavanje in razumevanje pomena dediščine in predvsem sporočila, ki ga o njej prinaša določen zgodovinski čas, so zato bistveni za razumevanje naših družb in uresničevanje mednarodnih odnosov. Programi SE bi morali, meni Krueger, obravnavati dediščino v širših razsežnostih medresorskega povezovanja. "Razmišljati moramo o konceptih, ki bi presegli tradicionalno znanstveno ali upravno razdrobljeno obravnavanje teh vprašanj in bi bili bolj usmerjeni v družbeno vlogo dediščine, njenega pomena, pedagoške vloge in vloge, ki naj bi jo imela pri uresničevanju demokratičnega državljanstva," je v nagovoru povedal Krueger.
Delen odgovor na Kruegerjevo vprašanje je pred začetkom debatnega dela ministrskega srečanja posredoval podpredsednik odbora za kulturno dediščino parlamentarnega sveta SE Jacques Legendre in izpostavil tri področja delovanja. Poudaril je, da je SE napredoval na vseh področjih zaščite kulturne dediščine od 70-ih let dalje in da je zdaj potrebno pomagati novim partnerjem, med katerimi imajo prednost tisti z območja jugovzhodne Evrope in Kavkaza, da bi razvili politiko zaščite in financiranja kulturne dediščine. Kot drugo področje delovanja je izpostavil restavriranje kulturne dediščine pred njeno izrabo in izpostavil manjšinske jezike, nemi film, arheologijo, pri čemer bi imele pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Predvsem pa je potrebno kulturno dediščino oceniti, da bi lahko opredelili vlogo kulturne dediščine in muzejev. Za dosego slednjega cilja je potrebno spodbuditi študij umetnostne zgodovine, meni Legendre.
Ministrica za kulturo RS in predsedujoča konferenci Andreja Rihter je že v uvodu naštela dokumente, ki naj jih 5. konferenca sprejme: resolucijo o vlogi kulturne dediščine in izzivu globalizacije, resolucijo o prihodnjih dejavnostih SE na področju kulturne dediščine v obdobju 2002-2005, deklaracijo o vlogi prostovoljnih organizacij na področju kulturne dediščine. Hkrati je predstavila cilje konference, katere osrednja tema je kulturna dediščina v središču gospodarskih, političnih in družbenih procesov v novem tisočletju. Udeleženci bodo razpravljali o treh tematskih področjih.
V sklopu teme Dediščina in dinamika trga bodo razpravljali o vplivu globalizacije in poskušali bodo ugotoviti, kakšne politike je potrebno razviti na področju varovanja in promocije dediščine. Namen udeležencev je, da bi identificirali orodja, s katerimi bo mogoče omejiti negativne vplive trga v pogojih globalizacije in h hkrati izkoriščati pozitivne učinke oziroma prednosti, ki jih nudi razvoj trga, kulturnih industrij ter medsebojna soodvisnost.
Tema Dediščina, dialog in kohezija obravnava vlogo dediščine v preprečevanju konfliktov in pri vzpostavljanju socialne kohezije. Udeleženci bodo skušali ugotoviti, kakšne so možnosti in vloga dediščine v spoznavanju in ohranjanju medsebojne raznolikosti, tako med različnimi državami oziroma nacionalnostmi, kakor tudi znotraj meja držav pri vključevanju deprivilegiranih skupin.
Konferenčni dan se bo v Portorožu danes sklenil s temo Dediščina, participacija in partnerstvo, ki predstavlja izziv za ministre, ki se zavedajo pristojnosti in odgovornosti na področju dediščine in so hkrati pripravljeni in sposobni zagotoviti pogoje za delovanje nevladnega sektorja in ga vključiti v njihove politike in programe.
Jutri bo po neuradnem srečanju ministrov zaključno zasedanje udeležencev in nato novinarska konferenca.
