Odkritje dokazov, ki niso bili predani McVeighovim odvetnikom, je poleg aretacije Hanssena in še nekaterih drugih preteklih spodrsljajev FBI sprožilo jezo na Capitol Hillu in vrsto pozivov za podrobno inšpekcijo dela zvezne policije. Freeh je bil že v torek zaslišan pred senatnim odborom za obveščevalne dejavnosti, vendar za zaprtimi vrati, v sredo pa je v predstavniškem domu pričal javno.
Freeh ni skušal iskati opravičila, vendar je kljub temu navedel nekaj dejstev zakaj so se določeni dokumenti založili. V času, ko naj bi bila dokumentacija poslana v Oklahoma City, kjer je McVeigh pred zvezno zgradbo leta 1995 postavil bombo, ki je ubila 168 ljudi, je FBI prehajal na nov računalniški sistem. Nekateri uradi FBI po ZDA naj bi si napačno razlagali navodila kaj naj storijo z dokaznim gradivom, drugi so to gradivo nekam založili in ga niso takoj našli. Vsi uradi FBI so v letih 1995 in 1996 dobili kar 11 pozivov naj pošljejo dokazno gradivo v Oklahoma City. To se ni zgodilo in dokaznega gradiva niso dobili ne odvetniki, pa tudi tožilci ne.
Doslej naj bi našli 3.135 strani izgubljenega gradiva, vendar kot je v sredo dejal Freeh, vsak dan najdejo še več papirjev. Pravosodni minister John Ashcrosft je zaradi omenjenega dokaznega gradiva odložil izvršitev smrtne kazni za McVeigha na 11. junij.
Nekdanji Freehov podrejeni agent Hanssen, je v obtožnici v 21. točkah obtožen vohunjenja za KGB in njegovo naslednico SVR. Med temi točkami je 14 takšnih, za katere je zagrožena smrtna kazen. Več kot 15 let naj bi Hanssen izdajal informacije povezane z ameriško nacionalno obrambo, podatke o satelitih, sistemih za zgodnje opozarjanje in podobne informacije.
