Kot je povedal direktor Nacionalne finančne družbe Stane Valant, se morajo pooblaščene investicijske družbe do julija 2002 v skladu z zakonodajo preoblikovati v zaprti sklad ali v finančni holding, preoblikovanje v vzajemni sklad pa zaenkrat še ni možno, saj zakonodaja s tega področja nimamo. Direktor Kmečke družbe Matjaž Gantar je ob tem skeptično pripomnil, da je možnost preoblikovanja pooblaščenih investicijskih družb v vzajemne sklade daleč od realnosti, za kar naj bi bilo krivo pomanjkanje strategije razvoja finančnih trgov in institucij v Sloveniji, kot tudi kakovost premoženja, ki so ga dobili pidi. Sicer pa je bo Valantovih besedah na splošno način preoblikovanja pidov odvisen od strukture sredstev v njihovi lasti, strukture in koncentracije lastništva pida, strukture lastništva družbe za upravljanje, nadaljnjega načina razreševanja privatizacijske vrzeli in nadaljnji razvoj trga vrednostnih papirjev.
Po besedah predsednika uprave Petrola Janeza Lotriča na oblikovanje višine dividend vplivajo investicijske možnosti podjetja, dolgoročna strategija investiranja, davčna zakonodaja ter struktura lastništva in preference delničarjev. Slednji so pri oblikovanju politike dividend pomemben faktor, saj so na splošno nagnjeni k izplačevanju dividend. Kot pravi Lotrič, so dividende ključne informacije trgu, saj stabilne dividende ustvarjajo pozitivne mnenje o poslovanju družbe. Zato je ena ključnih točk finančne politike dolgoročna politika stabilnih in predvidljivih dividend. Kot pravi Valant, so pri oblikovanju dividend ključnega pomena načrtovane investicije, enotni model pa ne obstaja. Po njegovih besedah pa veliko slovenskih podjetij nima ustreznih projektov, ki bi utemeljevali zadrževanje dobičkov.
"Uspešnost strateških prevzemov je odvisna od načrtovanih in uspešno izvedenih strategij prevzemanja," pravi Janez Bešter iz inštituta za ekonomska raziskovanja. Prevzem mora biti transparenten - "informacije o nameri in poteku so zelo odmevne" - in izveden hitro. Zelo pomembna pa je tudi poprevzemna integracija, saj podatki kažejo, da kar dva od treh prevzemov ne uspeta oz. ne dosežeta vnaprej postavljenih cilja.