Na zadnjem srečanju, 12. po vrsti, sta se predsednik Kučan in Fischer srečala letos aprila v Gomilici na avstrijskem Štajerskem. Tudi takrat sta sogovornika največ pozornosti namenila trenutnemu političnemu položaju v Sloveniji in v Avstriji. Predsednik avstrijskega parlamenta je predsedniku Kučanu zagotovil, da se avstrijska vladna politika v zvezi s širitvijo Evropske unije ne bo spremenila, saj "bi bilo nespametno odstopati od te poti".
Pretekli teden je avstrijska Platforma za človekove pravice na Dunaju Fischerju izročila peticijo s 24.000 podpisi, v kateri zahtevajo odpravo Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. V peticiji so zapisali: "Evropska unija je v Evropskem parlamentu znova poudarila pomen zaščite manjšin in temeljnih svoboščin. Slovenija in Češka sta zavrnili odpravo nepravičnih dekretov, na podlagi katerih so nad nemško govorečimi Avstrijci izvajali zločine, vključno s pregoni, razlastitvami, umori in prisilnim delom. To se je očitno dogajalo zato, da bi se izognili odgovornosti za vrnitev premoženja in izplačevanje odškodnin." Glede prizadevanja Češke in Slovenije za vstop v EU je v peticiji zapisano, da si ni mogoče predstavljati, da EU ne bo upoštevala svojih pravnih stališč in bo sprejela omenjeni državi v članstvo še pred odpravo spornih dekretov. Avstrijsko vlado peticija poziva, naj "resno vzame vlogo zaščitnice izgnancev" in "naj na sprejetje Slovenije in Češke v EU vlaga veto, dokler državi ne bosta odpravili omenjenih dekretov".
Ob prevzemu peticije je predsednik avstrijskega parlamenta izjavil, da je vprašanje Avnojskih sklepov potrebno obravnavati v luči celotnega poteka zgodovine v 30. in 40. letih 20. stoletja. Izrazil je nasprotovanje, da bi težave iz preteklosti prenašali na ramena sedanje generacije, tako da bi to vprašanje povezovali s sprejemom Slovenije v EU in prihodnostjo neke države. V pogovoru z avstrijskimi novinarji je evropski komisar za širitev Günter Verheugen v Bruslju glede zahtev, da bi EU pogojila vključitev Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov, pretekli teden poudaril, da ne bi smeli "zahtevati, da bi države spreminjale svoje ustave", Avstriji pa priporočil "izjavo o spravi" s sosedo.
Slovenski predsednik je sicer po lastnih besedah "trdno prepričan, da Slovenija ne sme sprejeti razprave o Avnojskih sklepih niti v pogajanjih z EU niti v bilateralnih odnosih z Avstrijo". "To je sestavni del medvojne in povojne ureditve zaveznikov, odgovornost za to največjo nesrečo, ki je prizadela Evropo v prejšnjem stoletju, drugo svetovno vojno, in odgovornost za vrednote, za katere so se borili zavezniki. In takratna Jugoslavija, katere del je bila Slovenija, ni z Avnojskimi sklepi storila nič, kar bi po vsebini in formi odstopalo od tega, kar so zavezniki želeli in storili tudi drugje," je letos poleti opozoril Kučan.
Pozornost avstrijske javnosti je velikokrat usmerjena tudi na JE Krško. Kot je znano, poglavje o energiji na dnevni red pristopnih pogajanj med Slovenijo in EU doslej ni bilo uvrščeno prav zaradi avstrijskih skrbi glede potresne varnosti slovenske nuklearke. Slovenija je nedavno predstavila raziskavo o potresni varnosti NEK, avstrijsko zunanje ministrstvo pa je takrat sporočilo, da bo Avstrija "strokovno proučila in ocenila podatke, ki so s študijo sedaj na voljo". Delo naj bi avstrijski strokovnjaki končali v nekaj tednih in ugotovitve javno predstavili.
