Fišer: Gorenak je začel postopek za mojo odstavitev

Z zahtevo notranjega ministra, ki opravlja tekoče posle, Vinka Gorenaka, da državnotožilski svet pripravi poročilo o zatrjevanih kršitvah na vrhovnem državnem tožilstvu, je prvič prišlo do predloga za razrešitev generalnega državnega tožilca, je na današnji novinarski konferenci poudaril prvi tožilec Zvonko Fišer.

Na notranjem ministrstvu so prejšnji teden pojasnili, da je minister Gorenak poročilo zahteval, ker je upravno sodišče ugotovilo, "da se je v postopku predlaganja in imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva kršilo zakon".

Zakon o državnem tožilstvu razrešitev generalnega državnega tožilca predvideva tudi v primeru, da prvi tožilec zadev državnotožilske uprave ne opravlja v skladu s predpisi. Razrešitev generalnega državnega tožilca predlaga državnotožilski svet, o predlogu odloča državni zbor. V pristojnosti ministra je tako le zahteva za pripravo poročila o kršitvah.

Gorenak je tako po Fišerjevih besedah storil največ, kar za zamenjavo generalnega državnega tožilca lahko naredi, "in s tem dejansko začel postopek za odstavitev".

Fišerja preseneča, da se tako zahteva za pripravo poročila kot napovedani neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu nanašata na isto zadevo – imenovanje Škrleca na omenjeno funkcijo.

Z zahtevo pa ministrstvo "prehiteva samo sebe", pravi Fišer, saj se iste teme loteva z drugim postopkom. Ministra očitno ni motilo, da je pripravo poročila o kršitvah zahteval, še preden je vlada odločila o dopustnosti neposrednega pravosodnega nadzora, je nadaljeval Fišer. Na tem mestu se mu tudi postavlja vprašanje, ali ni bil tako nadzor "zgolj krinka za dosego nečesa, o čemer je bila odločitev na ministrstvu ali kje drugje že zdavnaj sprejeta".

Ministrstvo trdi, da ne gre za isto zadevo

"V odzivu generalnega državnega tožilca je zapisano, da je zahteva za poročilo podana v isti zadevi, kot je odrejen neposredni pravosodni nadzor, ki ga je generalni državni tožilec zavrnil. To ne drži. Neposredni pravosodni nadzor je odrejen za pregled zadev državnotožilske uprave, ki so se izvajale pred nezakonitim imenovanjem Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva," odgovarjajo na notranjem ministrstvu in dodajajo, da je zahteva za pripravo poročila podana, ker je treba državnotožilskemu svetu skladno z njegovimi zakonskimi pristojnostmi omogočiti, da odloči, ali so, upoštevaje s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejstvo, da je generalni državni tožilec pri izvrševanju nalog državnotožilske uprave podal nezakonit predlog za imenovanje Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo razrešitev, saj zadev državnotožilske uprave ni opravljal v skladu s predpisi.

Fišer: Zahteva za pripravo poročila pika na i

Zahteva za pripravo poročila je po Fišerjevih besedah tudi "pika na i" dogajanju v zadnjem letu, ko je bilo za tožilstvo pristojno notranje ministrstvo. To kaže, da je "bilo vse skupaj orkestrirano s končnim namenom očitno motečega generalnega državnega tožilca", je še ugotavljal Fišer. Sam meni, da se je tudi prenos morda zgodil s tem namenom.

Očitek o tem, da naj bi bil prenos pristojnosti za državno tožilstvo izpeljan zgolj z namenom, da se "odstrani motečega generalnega državnega tožilca" nikakor ne vzdrži, opozarjajo na ministrstvu in dodajajo: "Ne nazadnje zaradi dejstev, ki jih je navedel generalni državni tožilec sam: minister ima v postopku razrešitve generalnega državnega tožilca zgolj možnost vložiti zahtevo za pripravo poročila. Poročilo napiše predsednik Državnotožilskega sveta, Državnotožilski svet na podlagi tega poročila odloči, ali bo Državnemu zboru predlagal razrešitev. Vloga ministra je torej minimalna, zaradi sodno ugotovljene nezakonitosti pri zaposlovanju pa je minister to pristojnost in dolžnost izvršil."

Vrnitev tožilstva pod okrilje pravosodnega ministrstva Fišer pozdravlja kot manj slabo med slabimi rešitvami. Sam napoveduje prizadevanja, da bi se tožilstvo "osamosvojilo" in postalo organ sui generis, kot so v naši državi Banka Slovenije, računsko sodišče ali varuh človekovih pravic.