Boban Pauković se je celo življenje ukvarjal s športom, že pri 15 letih je začel hoditi v fitnes, treniral je borilne veščine in se ves čas pravilno prehranjeval. Zdrava prehrana in rekreacija sta bili njegovo življenje, njegovo poslanstvo – kot prehranski svetovalec in fitnes trener je pomagal tudi drugim. Pa ga je kljub temu izdalo zdravje. Celo tako zelo, da je bil na robu smrti. Zdravniki mu niso znali pomagati, izvlekel se je sam. Tu je njegova zgodba.
'Umiral sem od bolečin'
Bobanove zdravstvene težave so se začele leta 2014. Bil je utrujen, kar naenkrat so se mu začele močne driske, dobil je razjede v ustih, bil je bled, s podočnjaki … "Očitno mi je primanjkovalo vitaminov. Vse to sem pripisoval oslabljenemu imunskemu sistemu, stresu in preveliki količini treningov," pripoveduje. K zdravnikom nikoli ni maral hoditi, čakal je, da se bo pozdravil sam. Pred vsakim poletjem je imel navado povečati količino kardio treningov, ob vsem tem je tudi veliko delal in premalo spal. Fizično, pravi, se je dobro počutil in pazil na prehrano, pa je imel kljub temu povsem uničeno prebavo. Mislil je, da potrebuje kakšen dan počitka, da se telo umiri, pa to ni pomagalo. Nasprotno, vsak dan je bilo huje. "Bolelo me ni nič, sem pa imel močne driske, iz dneva v dan več." Po nagovoru domačih, da naj obišče zdravnika, se je najprej odločil, da poskusi s homeopatskimi kroglicami iz lekarne. Prijeli so ga močni krči. Driska je sicer minila, je pa dobil močno vročino. "Takrat sem mislil, da se me loteva kakšna viroza. Nato so se driske kmalu spet vrnile." Z dekletom sta šla na morje, Boban je delal vse tisto, kar počnejo ljudje s prebavnimi težavami – jedel je prepečenec in počival, a nič ni pomagalo. Ko sta se vrnila, se je stvar samo še stopnjevala, uničeni prebavi so se pridružili refluks, hiranje, bolečina v trebuhu in močni krči. "Od bolečin sem šepal pri hoji, pa imam ogromen prag bolečine. Bil sem popolnoma drug človek, dobesedno umiral sem od bolečin," se spominja.
Naposled je le odšel k zdravniku. "Takoj je rekel, da imam akutno vnetje želodčne sluznice in mi predpisal zdravila proti kislini ter medicinsko oglje proti driski. Pa ni pomagalo." Nov obisk pri zdravniku, ta mu je predpisal še večjo dozo zdravil. Sledilo je še več bolečine in še več težav: slabost, driska, težke noge, refluks, zgaga, ker ni mogel jesti, je začel hirati. "Prosil sem ga, naj me pošlje k specialistu. Najprej ni hotel, komaj sem ga prepričal, da nisem hipohonder."
Gastroenterolog ni opravil testa na bakterijo helicobacter pylori
Dal mu je napotnico za gastroenterologa in ker je bilo v Kranju nanj treba čakati pol leta, je Boban odšel v Novo Gorico. Specialist ni ugotovil nič pretresljivega, razen rahlega vnetja. Ni mu pa vzel odščipa za bakterijo helicobacter pylori. "Naročil mi je, naj se še naprej zdravo prehranjujem, jemljem zdravila proti kislini, pijem čim manj alkohola in naj se ne sekiram. Jaz sem imel pa vse več težav, drisko, vse manj je bilo hrane, ki sem jo lahko jedel."
Ko mu je osebni zdravnik svetoval, naj se malce umiri, ker se mu vse skupaj lahko dogaja tudi na psihični bazi, je bilo Bobanu dovolj vsega. Zamenjal je zdravnika in samoplačniško opravil test na omenjeno bakterijo. Izkazalo se je, da jo ima. Nova zdravnica mu je dala antibiotike, ki pa že spet niso pomagali. "Ko sem po 14 dneh prišel nazaj, mi je – ne da bi karkoli preverila – predpisala še močnejše antibiotike. Take, ki se jih ne sme jemati kar tako, take, ki so mi sčistili celo črevesje." Takrat, pravi Boban, se mu je življenje obrnilo na glavo. "Ne samo, da sem imel driske, tudi shujšal sem, izjemno mi je padel pritisk, imel sem težave z aritmijo, imunskega sistema sploh nisem več imel. O dobri koncentraciji in spominu sem lahko samo še sanjal. In kar je bilo najhuje – nisem več čutil mišic, nisem čutil nog! Nisem mogel niti hoditi niti sedeti, samo še ležal sem."
V neki fazi je jedel kar pet vrst antibiotikov
Pošiljali so ga k različnim specialistom, opravljali različne preiskave – še enkrat je bil na gastroskopiji, kolonoskopiji, na ultrazvoku, na pregledu avtonomnega živčevja, posumili so celo na bakterijo e-coli. "V Kranju so ugotovili, da jo imam, v Ljubljani, kjer so opravili še en pregled, pa, da je nimam. Moja zdravnica tega ni pravilno prebrala in mi je predpisala še antibiotike, ki jih sploh nisem potreboval! V neki fazi sem hkrati jedel kar pet vrst antibiotikov. Vmes so izgubili tudi mojo epruveto s krvjo, skratka vse, kar so lahko, so delali narobe." Edino, kar mu je vedno kazalo zelo dobro, je bil hemoglobin v krvi. "Zdravniki so se izgovarjali na mojo dobro kri in naj me ne skrbi, dokler je kri v redu. A kri je bila dobra samo zato, ker sem se celo življenje ukvarjal s športom, nisem kadil, nisem pil, vedno sem se zdravo prehranjeval. Opozarjal sem jih, da se bo kmalu spremenilo tudi to."
'Medtem ko čakaš, preživljaš živi pekel'
Takrat je bil Boban pri zdravniku že vsak teden. Obiska pri kardiologu se je bal, njegov oče je namreč imel težave s srcem. "Ko čakaš na specialista, nikoli nisi nujen primer. In medtem ko čakaš, preživljaš živi pekel. Dokler obstaja sum, da je kaj tako resnega, ne moreš normalno funkcionirati, grozne misli se ti podijo po glavi …" Kardiolog je ocenil, da je Bobanovo srce dobro, a že se je pojavil nov sum, ki se ga je bal še bolj – obstajali so znaki na multiplo sklerozo. "V zelo kratkem času sem shujšal za 15 kg. To me je popolnoma spremenilo, bili sta me sama kost in koža."
Tudi na nevrologa je moral čakati zelo dolgo. "Nevrologinja mi je naredila samo osnovni pregled, na podlagi katerega ni ugotovila ničesar. Naročila me je še na pregled EMG, na katerega sem spet moral čakati pol leta." Ko je Boban končno dočakal drug pregled, je prišlo do nekih komplikacij z napotnico, zato so mu naredili povsem enak pregled kot pred šestimi meseci. Na pravega bi moral spet čakati šest mesecev. "Takrat se mi je pa odpeljalo. Šel sem k varuhu pacientovih pravic in rekel, da jih bom vse tožil." Ko sta skupaj z varuhom obiskala njegovo osebno zdravnico, je ta Bobanu priporočila še zadnjo možnost. "Rekla mi je, da sumi na mojo psihično neuravnovešenost, zato bi prosila za mnenje psihiatra. Absurdno je to, da sem za ta pregled takoj dobil nujno napotnico, za ostale preglede, ki so bili res nujni, pa sem čakal šest do devet mesecev."
Besede, ki so najbolj bolele: Tudi zdravniki imamo pravico dvigniti roke od pacienta
Psihiater je Bobana temeljito pregledal in ocenil, da je povsem stabilna oseba. "Rekel mi je, da težav s črevesjem zagotovo ne bom rešil pri njem." Na koncu se je zgodilo še to, kar je Boban ves čas pričakoval – padle so mu vrednosti hemoglobina. Postal je anemičen, dvignili so se mu jetrni encimi. "Vse skupaj se je vleklo kakšni dve leti, na koncu pa mi je zdravnik rekel besede, ki jih ne bom nikoli v življenju pozabil: Poglejte, gospod, tudi zdravniki imamo pravico včasih od kakšnega pacienta dvigniti roke. Takrat sem šel peš domov in spominjam se, da v meni ni bilo nobene jeze, nobenega razočaranja, samo sprožil se je še večji nagon za preživetje. Takrat sem si rekel: jaz bom tole zmagal sam!"
'Ko ni bilo nikogar, sem hodil po vseh štirih'
Boban se je usmeril v prvotne zadeve – iskanje težav v želodcu in črevesju. "Začel sem se veliko sprehajati v naravi, v gozd sem hodil po kisik, na sprostitev. Vedno sem bil borec, ampak bilo je zelo težko, ker sem bil sam. Partnerice nisem mogel obremenjevati, ker ona je pa v tem času morala delati za oba. Ko sem se sprehajal sam, sem se poskušal najti, se motivirati … Govoril sem si afirmacije, kot so: zmorem, uspelo mi bo, zdrav sem. Ves čas sem imel v glavi, da je nekaj narobe s hrano, nekaj mi ne odgovarja, vse ostalo je samo posledica." Tudi fizično se je spremenil – bil je shujšan, neobrit in neostrižen, saj za to ni imel energije. "Večina ljudi se mi je posmehovala, me gledala z zaničevanjem. Ker sem bil čisto shiran, so mislili, da sem zapadel v drogo. Ta hoja po gozdu je bila borba z demoni, borba s samim seboj. Zadal sem si cilj, da bom vsakič naredil osemkilometrski krog. To je bilo v mojem stanju, kot da bi zdaj rekel, da grem en krog okoli sveta. Ko je bilo le možno, ko ni bilo nikogar, sem znal hoditi tudi po vseh štirih, to so bile take bolečine, da tudi jokati nisem več mogel," opisuje svoje trpljenje.
Z denarjem, ki ga je zapravil, bi si lahko kupil garsonjero
Ko se je Boban poslovil od zdravnikov in se osredotočil na to, da bo ozdravel sam, se je začelo novo poglavje zdravljenja. "Tisto, ko bolan in naiven človek nasede raznim 'zdravilcem', ki iščejo nemočne žrtve, ki se ne morejo braniti in niso racionalne pri svojih odločitvah. Takrat sem med drugim poskusil razne bioresonance, prehranske dodatke, čiščenje organizmov, ubijanje raka, boostanje imunskega sistema … Veljam za zelo racionalno osebo, a človek je v tem stanju pripravljen narediti vse, tudi kakšen kiks." Težave je iskal tudi v biokemiji. "Prišla sva do tujine, kjer sem se spustil na celični nivo in videl, katerih vitaminov in mineralov mi manjka. Našel sem kar nekaj predispozicij za sladkorno bolezen, oslabljen imunski sistem, slabo razstrupljanje … Vsak test je pokazal nekaj novega in ti testi so stali ogromno denarja. Govorim o par deset tisoč evrih. O denarju, s katerim bi si lahko kupil garsonjero." Denar, ki bi ga z veseljem dal, če bi mu kaj pomagal, pravi. Pa ni. Vsakič je dobil le kakšno majhno informacijo, ki pa ni kaj dosti spremenila.
Z jogo je povezal telo in um
V tem času je Bobanu zelo pomagala joga, s katero se je sicer ukvarjal že prej, a ne z restorativnimi položaji v terapevtske namene. "Prej sem določene asane (položaje) iz joge uporabljal v namene športa – da sem lažje naredil špago, da sem bil bolj gibljiv. Zdaj pa sem začel jogo prakticirati vsakodnevno, to je bil čas zame, čas, ko sem povezal telo in um. To mi je pomagalo, da sem dobil nazaj svojo držo, da sem doumel, kje imam bolezen, kje sem zakrčen, kje se nabirajo toksini, kje so limfni zastoji ... Vse bolj sem spoznaval svoje telo." Tisto, kar jogo razlikuje od ostalih aktivnosti, je, da jo lahko prakticiraš tudi ob dneh, ko si zelo slab, pravi Boban. "Ravno zato joge ne uvrščamo v šport, ampak je način življenja. Obstaja namreč na tisoče asan in človek vedno lahko najde takšno, da jo prilagodi trenutni situaciji. Tudi če si invalid, popolnoma hroma oseba, imaš jogijske položaje, ki jih lahko izvajaš. To je nekaj najlepšega in v tem sem videl vedno več smisla." Žal mu je, da je joga zaradi sektaškega pristopa, omejevanj, kako izgledati, se oblačiti, biti vegan ali vegetarijanec, na slabem glasu.
"Tukaj ni nobenih tekmovanj, ne z drugimi ne s samim seboj. Enostavno se prepustiš trenutku," še pravi Boban, a takoj pripomni, da – kljub temu, da jogo prakticira vsak dan –, nerad "pametuje", saj "mislim, da sem pravi zelenec v primerjavi z mojstri, ki obstajajo na tem področju."
'Bil sem živ dokaz, da je človek lahko zelo fit, na znotraj pa gnije'
Naredil si je določen protokol zdravljenja – v prehranjevanje je vključil samo živila, polna zelo pomembnih mikrohranil, odstranil je potencialne in znane alergene in – kar je najbolj pomembno – poskrbel je za presežek v kalorijah. Prej sem bil predvsem omejen na fizičen del, pravi, potem pa sem začel razmišljati tudi o tem, kako hrana vpliva na notranjost človeka in kako zadovolji notranje organe – mikrohranila, vitamini, minerali, antioksidanti. "Bil sem živ primer človeka, ki je lahko zelo fit, zelo dobro zgleda, ima zelo dober športni performans, 10 km sem pretekel, ne da bi se zadihal, znotraj telesa sem pa gnil."
Ta protokol zdravljenja je bil dolgotrajen, Boban je sčasoma v prehrano spet dodajal določena živila, zavestno prakticiral vse možne diete itd. Potrebno je bilo ogromno odrekanja in potrpežljivosti. "Zelo sem postal pozoren na pesticide, GSO, začel sem uvajati kvalitetno, lokalno in sezonsko hrano. Na koncu je bil recept neka zdrava, uravnotežena, normalna in lokalna prehrana," pravi Boban, a hkrati opozarja: "Kar je pomagalo meni, ni nujno, da bo pomagalo tudi drugim. Kar je zdravo zame, ni rečeno, da je zdravo za vse. Na živce mi gredo ljudje, ki ponujajo vsem univerzalno rešitev. Tega ni!"
'Prej sem bildal ego, zdaj bildam mišice'
Na vprašanje, ali danes ve, kakšno bolezen je sploh imel, Boban odgovarja: "Vem. Helicobacter pylori, ki ni bila pravočasno zdravljena. Potem pa je sledila popolnoma zgrešena procedura v zdravljenju, ko je bila bakterija odkrita. Ko sem jo sam odkril! K zdravniku sem prišel s težavami v želodcu in drisko, oni pa so meni – zahvaljujoč nepravilnemu zdravljenju – sesuli cel imunski sistem, povsem izpraznili črevesno floro in ustvarili hormonski disbalans. Njihova dokončna diagnoza je bila neopredeljeni kolitis. Toliko širok pojem, da sem ga na koncu brez njihove pomoči pravzaprav sam opredelil."
Vse se je končalo, ko se je poslovil od zdravnikov, se prenehal ukvarjati z njihovo negativno energijo in z boleznijo ter se začel ukvarjati z zdravljenjem. "Spomnim se trenutka, ko sem se lahko vrnil na fitnes. To ni več fitnes trening, kakršnega sem izvajal. Zunanjost mi ni več pomembna, osredotočam se na funkcionalnost telesa in mišic. Prej sem bildal ego, zdaj bildam mišice. Zakaj? Da me držijo pokonci in upam, da se mi nikoli več ne bo zgodilo, da bom hodil po vseh štirih."
Danes, pravi, lahko reče, da je zdrav, a ne 100-odstotno, kakor bi moralo biti. "Sem kot večina ljudi, zdrav, z občasnimi težavami. Če gledamo na zdravstveno stanje povprečnega sodobnega človeka, sem zdrav. Trenutno stanje bi lahko ocenil, da sem nekje na 80 %. Toda glede na moj življenjski slog pričakujem, da pridem do tistih 100 %. Vendar za to potrebujem čas, kakor sem ga potreboval, da pridem do teh 80 %. Ni instant rešitve. Ponosen sem nase, da sem s tistih 0 % prišel na 80 %."
Na celotno bolezen danes gleda kot na neke vrste blagoslov. "Ne sprašujem se več, zakaj se mi je to zgodilo, vedel sem, da moram narediti neko spremembo in sprejel dejstvo, da mora vsak nositi svoj križ. Mislim, da mi je tisti zgoraj pokazal, da telesa ne smemo trpinčiti in misliti samo na zunanjost, pač pa, da se je treba najti in povezati s telesom. Ko zdaj pogledam, kako izgledam, svojo miselnost in performans, je to kot noč in dan. Kot da bi se na novo rodil. Sam sebe imam rajši takega," zaključi svojo zgodbo.
Boban Pauković je naš nov #fitnavdih. Če imate podobno zgodbo, nam pišite na 24ur.com@pop-tv.si.
