Dve tretjini odraslih Slovencev ima zvišan holesterol

Predsednik Združenja kardiologov Slovenije Zlatko Fras je danes na novinarski konferenci pojasnil, da ima v Sloveniji po raziskavi Nacionalnega programa primarne preventive bolezni srca in ožilja 67 odstotkov zdravih ljudi med 35. in 70. letom povišane vrednosti holesterola. Arterosklerozo, bolezen kopičenja holesterola v stenah arterij, ima po njegovih besedah od 100.000 do 120.000 Slovencev, vsako leto pa zaradi infarkta kot posledice te bolezni umre okrog 5000 ljudi.

Poudaril je, da je holesterol v delcih LDL oziroma 'škodljivi' holesterol močno povezan z nastankom arteroskleroze, zato ga morajo bolniki čim bolj znižati. To je moč doseči z redno telesno aktivnostjo, zdravim prehranjevanjem, izogibanjem stresu in tobačnim izdelkom ter po presoji zdravnika zdravljenjem z zdravili, je priporočil kardiolog Borut Jug s kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Na drugi strani je 'koristni' holesterol, katerega je dobro povečevati. Po krvi se prenaša z 'dobrimi' lipoproteini, ki poskrbijo, da se holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene odstranjuje in prenaša nazaj v jetra, od tam pa se z žolčem izloča iz organizma. Dovolj gibanja, raznovrstna prehrana in izogibanje razvadam – na primer alkoholu – so glavni trije dejavniki, ki dvigujejo nivo 'koristnega' holesterola. Hrana, bogata z dobrim holesterolom, so ribe, oreščki, brusnice, sok grenivke ... Pomaga tudi, če uživate večje število manjših obrokov in pojeste tri koščke temne čokolade na dan, priporočajo iz Diagnostičnega laboratorija.

Vrednost holesterola LDL se medicinsko zdravi s statini, ki so po Jugovih besedah kljub možnim stranskim učinkom in številnim opozorilom, ki jih bolniki lahko najdejo na spletu, varni in učinkoviti pri zniževanju holesterola, preprečevanju infarkta in možganske kapi. Opozoril je, da izdelki, ki jih bolniki lahko dobijo v prosti prodaji, kot so na primer pripravki iz rdečega kvašenega riža, niso ustrezno strokovno nadzirani, raven statinov v njih pa ni znana in se spreminja, zato si bolniki z njimi lahko močno škodujejo.

18 odstotkov ljudi drugi infarkt doživi v prvem letu po prvem infarktu, je opozoril kardiolog z UKC Ljubljana Miha Čerček. Od ostalih pa jih 20 odstotkov doživi infarkt v naslednjih treh letih, je dodal. Svojemu zdravju morajo zato posebno pozornost namenjati tudi vsi tisti, ki so infarkt že preživeli.

Psihiatrinja Dragica Resman iz Psihiatrične bolnišnice Begunje je spregovorila o soočanju bolnikov z infarktom. "Skoraj vsi doživijo strah pred smrtjo," je dejala. Opozorila je, da je strah lahko tako dejavnik, ki ljudem po infarktu pomaga spremeniti življenjski slog, hkrati pa stres lahko tudi močno poveča vse rizične dejavnike koronarnih bolezni. Poudarila je pomen podpore svojcev ob bolezni in opozorila na strah in predsodke pred zdravili, ki jih psihiatri lahko pomagajo odpraviti.