Poznate koristi polnozrnatih živil?

Inštitut za nutricionistiko je ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih predstavil pobudo "Izbiram polnozrnato", s katero želi potrošnike spodbuditi k sprejemanju informiranih odločitev in pogostejšemu vključevanju polnozrnatih žit v prehrano.

"Pridelava in predelava hrane se je v zadnjih 100 letih spremenila, ljudje vse pogosteje posegamo po predelanih in predpripravljenih živilih, redkeje si obrok pripravimo sami, iz osnovnih sestavin. Pomembne spremembe so se zgodile tudi glede uživanja žit in žitnih izdelkov, saj se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha, ki je z vidika hranilne vrednosti precej bolj osiromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke se namreč odstrani večina koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi," so zapisali.

Koristi polnozrnatih žit

Razpoložljivi podatki kažejo, da kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov pa ga sploh ne uživa. Ta odstotek je treba v prihodnje občutno povečati, saj je zadostno uživanje vlaknin (najmanj 30 gramov dnevno) varovalni dejavnik pred različnimi kroničnimi boleznimi, še posebej pred rakom debelega črevesa.

Polnozrnata žita se priporoča za uživanje predvsem zaradi višje vsebnosti prehranske vlaknine, ki v želodcu nabrekne in s tem upočasni praznjenje želodca ter podaljša čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje časa siti. V zvezi z vplivom prehranskih vlaknin na zdravje je odobrenih tudi nekaj zdravstvenih trditev. Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo potrjeno, da imajo vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da imajo vlogo pri delovanju črevesja, saj uravnavajo prehajanje črevesne vsebine. Tovrstne trditve se lahko uporabijo tudi za označevanje živil, kadar živilo po svoji sestavi izpolnjuje pogoje za njihovo rabo.

"S pobudo Izbiram polnozrnato želimo prebivalcem omogočiti, da bodo spoznali koristi uživanja polnozrnatih živil, ter jih spodbuditi k bolj informirani izbiri in pogostejšemu uživanju polnozrnatih živil. V ta namen bomo na tedenski ravni ob torkih na družabnih omrežjih objavljali zanimive vsebine o polnozrnatih živil," so pojasnili.

Program se izvaja v okviru Nacionalnega portala Prehrana.si, katerega izvajalca sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje, sofinanciranje pa je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru nacionalnega programa Dober Tek.

Razlika med polnozrnatimi in običajnimi belimi žitnimi izdelki 

Polnozrnata žita poleg meljaka (jedra) vsebujejo tudi otrobe in kalček s prehranskimi vlakninami, z nenasičenimi maščobami, z minerali, kot so baker, fosfor in magnezij ter predvsem vitamine skupine B in številne bioaktivne snovi, kot so antioksidanti, rastlinski steroli in druge bioaktivne snovi. Zrno, ki so mu odstranjeni otrobi, v glavnini vsebuje škrob, beljakovine in manjše količine prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Čeprav imajo vsa zrna enako osnovno sestavo (otrobe, kalček in meljak), se vsebnost hranilnih in bioaktivnih snovi razlikuje glede na vrsto, sorto in rastne pogoje.

Polnozrnata žita lahko predstavljajo samostojno živilo, kot je polnozrnata ovsena kaša, rjavi (rdeči, črni ali divji) riž, lahko pa se tudi predelajo v sestavine za sestavljena živila. Polnozrnato žito mora kljub mletju in drobljenju še vedno vsebovati enake relativne deleže meljaka (jedra), kalčkov in otrobov kot neobdelano žitno zrno. Polnozrnata žita se uporabljajo za proizvodnjo kruha, testenin, krekerjev, žit za zajtrk in drugih živil, vendar zakonodajno razen za kruhe, še ni predpisanega deleža polnozrnatih žit za proizvodnjo polnozrnatih živil. V Sloveniji Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov predpisuje, da se pšenični polnozrnati kruh izdeluje iz polnozrnate pšenične moke, ter da mora polnozrnati mešani kruh vsebovati najmanj 51 odstotkov moke iz različnih vrst polnozrnatih žit.

Kako prepoznamo polnozrnata živila?

Po podatkih Inštituta za nutricionistiko se trditev polnozrnato na živilih pojavlja najpogosteje pri kruhih, piškotih, testeninah in žitih za zajtrk. "Potrošniki polnozrnata živila najbolj enostavno prepoznajo, če natančno preberejo označbo živila – predvsem seznam sestavin. Predvsem naj bodo pozorni, kakšen delež polnozrnatih sestavin vsebuje živilo. Rjava barva izdelka ali navedbe 's semeni', 'mešanica žit', '100 % pira' ali 'z otrobi' še ne pomenijo, da gre za živilo, ki ima celokupno pomembno vsebnost polnozrnatih žit. V pomoč lahko poleg sestavin preverijo tudi hranilno tabelo, predvsem vsebnost prehranske vlaknine. Hkrati naj bodo potrošniki pozorni tudi na vsebnost drugih snovi, predvsem da ne vsebuje preveč sladkorja, soli in maščob," je povedal Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.