Jamarstvo za najmlajše: 'Tam spodaj se čas ustavi'

Jamarstvo v Sloveniji ima pestro zgodovino, do danes je odkritih več kot 13.000 jam. Te se nahajajo na večjem delu ozemlja, na Krasu in osamelem Krasu. Le na skrajnem severovzhodu države jih ni.

Ta aktivnost nekaterim ljudem predstavlja šport, drugim raziskovanje, dejansko pa gre kar za oboje, pojasnjuje Mateja Mazgan. "Ljudje so v jame začeli hoditi predvsem zaradi raziskovanja. Zanimalo jih je, kaj je spodaj, kaj bodo doživeli in videli. To se do danes ni veliko spremenilo, še vedno nas vleče raziskovanje, kamor smo mnogi vključili še šport. Jamarstvo je specifična dejavnost, s katero se v primerjavi s hribolazenjem ukvarja bore malo posameznikov. Jamarji smo se z raziskovanjem jam naučili delovati v zelo težkih razmerah. Vsak obisk podzemlja je drugačen, vsakič se je treba prilagoditi situaciji tam spodaj. Pri raziskovanju jam ni moč vnaprej načrtovati poti, kaj šele časa, porabljenega za raziskovanje. Spodaj se čas ustavi oziroma izgubi se občutek za čas. Zato se lahko ob okvirni napovedi, kdaj se bomo vrnili na površje, zmotimo tudi za več ur."

Mnogo turističnih jam je zanimivih za družine. A jamarstvo, kot ga doživljajo jamarji, je za otroke možno le v njihovem spremstvu. V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je prav zdaj odprta fotografska razstava najlepših jamarskih fotografij. Njena posebnost je tudi v tem, da so za najmlajše na voljo jamarsko obarvana igrala, na katerih otroci uživajo, se preizkusijo v plezanju po lestvi, skozi ožine in v razne druge rove. Tako dobijo malo občutka o tem, kako poteka plezanje po pravih jamah.

Na razstavi boste dobili odgovore na mnoga vprašanja. Tudi vpogled v zgodovino jamarstva, podatke o jamah, kdo so bili raziskovalci globin in še več. Za piko na i so v muzeju na ogled tudi zanimivi videoposnetki. "Ko si 3D virtualna očala za ogledovanje videa nadenete na oči, vam da občutek, kot da ste dejansko v pravi jami, po njej plezate, se spuščate in še marsikaj," opisuje Mazganova.

Organizirano jamarstvo ima v Sloveniji že zelo dolgo tradicijo. Prve jamarske organizacije, ki so delovale na Slovenskem, so svoje delovanje posvetile prav slovenskemu Krasu. Danes so jamarji včlanjeni v organizacije – društva in klube, ki so povezani z Jamarsko zvezo Slovenije. Glavna dejavnost vseh je raziskovanje jam. Jamar lahko postane vsak, ki opravi izpit za pripravnika jamarja ter nato še izpit za jamarja. Ukvarjajo pa se ne le z raziskovanjem in športom, temveč je ena pomembnejših nalog tudi varstvo okolja. Mnogi se namreč ne zavedajo, da so kraške jame eden poglavitnejših virov pitne vode v Sloveniji, še opozarja Mazganova.