FOTO: Jogistka Ana Kersnik Žvab: Živimo samo enkrat v tej obliki, ampak če živimo prav, je enkrat dovolj

28-letna Ana Kersnik Žvab iz Kranjske Gore se maja odpravlja v Nepal na joga olimpijske igre. Da se jih sploh lahko udeleži, je morala, podobno kot pri običajnih olimpijskih igrah, jogijskemu olimpijskemu komiteju dokazati, da dosega določene standarde. To so njene prve olimpijske igre, zato ne ve točno, kako vse skupaj poteka, je pa podobno kot na tekmovanjih. Enega se je udeležila v Indiji, kjer je sicer opravila tečaj joge in si tako pridobila mednarodno licenco, da lahko opravlja jogo za nosečnice, mamice, dojenčke, starejše ...

"Razvrščeni bomo v skupine glede na starost, tekmovanje pa poteka v več kategorijah. Izvajajo se različni telesni položaji, na primer upogibi, predkloni. Ena od kategorij so tudi vaje za ravnotežje: stoja na rokah, stoja na glavi, škorpijoni. Potem je tudi vaja prosti slog, kjer si izbereš, kar želiš. Vse se točkuje, kako točno, ne vem. Nekaj dobiš za slog, nekaj za držo v določenem položaju, na primer boki morajo biti poravnani, iztegnjene roke, iztegnjene noge. Točke dobiš tudi za samo izvedbo in za zaključek. Podobno je kot pri gimnastiki," je opisala Kersnik Žvabova.

'Joga je moj način življenja'

Ana Kersnik Žvab se z jogo ukvarja že več kot deset let. Začelo se je, ko se je vpisala na Filozofsko fakulteto. Pred tem je bila inštruktorica aerobike, poleg tega je še plesala. Občasno se je že ukvarjala z jogo, do preobrata pa je prišlo, ko je doživela hudo prometno nesrečo. "Takrat sem se zavedala: samo trenutek je manjkal in me ne bi bilo več. To me je zdramilo, sploh ne znam opisati! V bistvu sem dobila še eno možnost, da živim življenje, kot si ga želim," se spominja travm. Takrat se je začela zavedati, česa vse je zmožna, in kaj si želi delati.

Na vrat na nos je šla v Indijo

Prometna nesreča je bila nekakšna prelomnica, ki ji je spremenila življenje. Praktično čez noč je spakirala kovčke in odšla v Indijo. "Šele na letalu sem pomislila: kaj sploh delam, sama grem v Indijo?" A sogovornici se je vse odvilo bolje, kot če bi načrtovala. Že na letalu je spoznala ljudi, ki so potovali v isto smer, na letališču v Indiji pa vrstnika Momota iz Dubaja, ki je šel na isti tečaj joge kot ona in sta še danes prijatelja.

Ko je opravila tečaj in pridobila mednarodno licenco za jogo, je še kar nekaj časa živela v Indiji. Ker je bila ves čas aktivna in prizadevna, se ji je to dobro obrestovalo, ko se je vrnila domov. Ponudbe so kar deževale z neba. "Klicali so me iz Amerike, Londona, Pariza, Avstrije. Učila sem po različnih joga studijih," se je sogovornica spomnila svojih začetnih podvigov. A čeprav je bila uspešna, se je še naprej izobraževala na delavnicah, tečajih, konvencijah v Ameriki, Španiji, Rusiji in drugje po svetu. Sprva se je bolj posvečala jogi za nosečnice, mame in dojenčke ter tudi napisala dve knjigi o tem. V zadnjem obdobju pa se je lotila srčne joge.

S srčno jogo je začela, ker je njen oče umrl zaradi kapi

Anin oče Janko Kersnik je bil zdravnik, ki je pred tremi leti umrl zaradi srčne kapi. Ker jo je smrt močno pretresla, je pomislila, kaj bi lahko spremenila, kako bi lahko ljudem pomagala, da sami zmanjšajo možnost take usode. Tudi sama je namreč pripadnica tistih, ki so nagnjeni k srčni ali možganski kapi. V njeni družini je namreč kap dedna – kar pet rodov je pri 55 letih umrlo zaradi istega razloga.

"Ker so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok prezgodnje umrljivosti ljudi, je pomembno, da se odločimo za zdrav način življenja. S tem lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo tveganje obolenja," svetuje sogovornica. Prav zato, da bi tudi sama pomagala, je ustvarila posebne vaje – srčno jogo, ki je plod njenega desetletnega preučevanja in dela z ljudmi. Povezala se je s kardiologom in homeopatinjo ter o tej jogi napisala knjigo. Poleg nominacije za najboljšo knjigo leta 2017 je zanjo dobila še priznanje Mednarodne jogijske zveze. Navdušenje je požela tudi v Švici, Avstriji in Nemčiji, zato bo delo kmalu prevedeno v nemški jezik.

Srčna joga temelji na konceptu krepitve srca in odstranitve energijskih blokad na področju srca. Vaje sicer so izluščene iz jogijske asane, a so drugačne od običajnih. "Določeni položaji so sicer enaki kot na primer pri jogi za nosečnice ali navadni jogi – eden takih je upogib naprej, ki spodbudi delovanje prsnega koša in je koristen za več stvari," je razložila Kersnik Žvabova. "Ampak srčna joga niso samo asane in položaji, zraven sodijo še mantre – to je petje, kjer se z vibracijami pretaka energije po telesu in pa mandale – to so pobarvanke. Barvanje ali risanje mandal namreč ljudi pomirja. Pomembne pa so tudi dihalne vaje."

Zakaj ravno joga, zakaj jo ima tako rada, nas je zanimalo za konec. "Joga mi ne pomeni zgolj službe. To je moj način življenja. Ne gre le za neke vaje, ampak ima smisel celoten filozofski koncept, miselnost in niyama zapovedi. To pomeni, da verjamem, da se vse zgodi ob pravem času in ko to najbolj potrebujemo. Tako dosežem psihološko ravnovesje. Pomagala mi je v različnih težkih situacijah, v katerih sem se znašla. Poleg tega pa z njo izvajam dihalne tehnike, ki mi zelo koristijo, saj imam slabo kapaciteto pljuč," je skušala smisel joge približati kranjskogorska jogistka. Joga ji prinaša občutek harmonije in sproščenosti.

"Če delaš v življenju tisto, kar te najbolj veseli, te napolni z energijo. Samo enkrat živimo v tej obliki in formi, ampak če živimo prav, je enkrat dovolj," je zaključila.