Kaj jedo slovenski študenti? Njihov jedilnik vsebuje preveč maščob in soli

Ljudem danes nenehno primanjkuje časa in izjeme niso niti študenti. Prepogosto se zato odločijo za hitro prehrano ali hrano pri ponudnikih subvencionirane študentske hrane, ki vsebuje preveč maščob in premalo zelenjave, je pokazala raziskava Zveze Potrošnikov Slovenije (ZPS). V okviru projekta Študent – veš, kaj ješ so izvedli testiranje 18 izbranih jed (6 glavnih obrokov na študentske bone in 2 sendviča). V jedeh so preverili vsebnost skupne maščobe, transmaščobnih kislin in soli. "Obroke smo izbirali ciljno, torej takšne, kjer obstaja možnost visokih vrednosti transmaščob. To so predvsem pražene, panirane in ocvrte jedi, jedi z žara ter pice, ki so premastne in preslane. Vse te jedi naj bi bile v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja za študente na študentskih jedilnikih zgolj občasno, a jih zelo pogosto najdemo na jedilnikih ponudnikov," je predstavila izbor živil za testiranje Marjana Peterman iz ZPS in dodala: "Vsebnost transmaščob v obrokih je bila v večini obrokov v sprejemljivih mejah, medtem ko je bilo soli preveč. Študent s primeri obrokov, ki smo jih analizirali, zaužije kar polovico priporočene dnevne količine soli."

Projekt je še pokazal, da študentom primanjkuje znanja o zdravem načinu prehranjevanja, kar bi pripomoglo k lažji izbiri in pripravi zdravih, uravnoteženih obrokov. Zato jih bodo s projektom skušali spodbuditi, da si obroke bolj pogosto pripravljajo sami – ponudili jim bodo recepte in svetovali pri kuhanju in tudi nakupu. Na ta načni lahko prihranijo in hkrati jedo bolj zdravo – predvsem pa vedo, kaj jedo, poudarjajo na ZPS. Izvajalci projekta se zavedajo časovnih omejitev in možnosti študentov za samostojno pripravo obrokov, zato bodo spodbujali predvsem pripravo zajtrkov in večerij, medtem ko bo cilj študente osvestiti, kako izbrati zdrav in uravnotežen obrok med ponudbo subvencionirane prehrane ali iz avtomata. Pri tem jim bo pomagala Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija (MZBIS).

Dobra polovica študentov ne zajtrkuje

Zajtrk je pomemben za začetek dneva, saj telesu zagotovi energijo, pripomore k boljšim miselnim sposobnostim, pozitivno deluje na imunski sistem in izboljša dnevni vnos hranil in telesno aktivnost. "Večina študentov se zaveda, da je zajtrk pomemben obrok, a jih še vedno 40 odstotkov ne zajtrkuje redno, med njimi 15 odstotkov skoraj nikoli, ker nimajo časa, se jim ne da ali jim enostavno ne paše. Razlikujejo pa med tem kaj je zdrava izbira in kaj ni," je o zajtrkovalnih navadah med študenti, ki so odgovorili na spletno anketo, povedala Anja Zupan iz ZPS.

V avtomatih na fakultetah so opazne izboljšave

V okviru projekta Študent, veš, kaj ješ so že leta 2016 popisali ponudbo v vseh avtomatih na slovenskih fakultetah. Takrat so ponudnike in fakultete pozvali k izboljšanju ponudbe. Z nadaljevanjem projekta so ponovili popis na izbranih fakultetah (36 avtomatov na 23 fakultetah). "Opažamo napredek v ponudbi v avtomatih predvsem pri enem ponudniku, več je negaziranih brezalkoholnih pijač z manj ali brez sladkorja, nekoliko se je znižal delež plastenk s sladkimi pijačami v 0,5 literski plastenki (30 odstotkov sladkih pijač je v 330 ali 240 mili literskih plastenkah), med mlečnimi izdelki je več takšnih brez dodanega sladkorja, več je v ponudbi oreščkov in suhega sadja ..." je povzela rezultate Zupanova in dodala: "Še vedno je v ponudbi preveč sladkih pijač in prigrizkov v embalaži, ki je prevelika za malico. Večina sendvičev je še vedno iz bele moke, polnjeni pa so z različnimi salamami in obarjenimi klobasami."

Projekt finančno podpira tudi Ministrstvo za zdravje. Prizadevajo si za stalno izboljševanje študentske prehrane, kamor sodi tudi ponudba prodajnih avtomatov. "Študente želimo spodbuditi tudi k rednemu zajtrkovanju, bolj zdravi izbiri in pripravi enostavnih in zdravih obrokov," je poudarila Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje.