Presna dieta, alkalna dieta, dieta na podlagi krvne skupine, hujšanje z luninimi menami, dieta z grenivko … Le nekaj diet, ki ponujajo hitre rešitve za izoblikovanje telesa in tisto "popolno bikini postavo", ki si jo številni želijo pred odhodom na morje. A vsem tem dietam je skupno, da niso podkrepljene z znanstvenimi dokazi in da se ponavadi kilogrami vrnejo, takoj, ko se začnemo normalno prehranjevati.
O tem sta za britanski časnik The Guardian spregovorila tudi profesor z oxfordske univerze psiholog Charles Spence in kuhar Jozef Youssef. Kot poudarjata, raziskave kažejo predvsem, da imajo te t.i. hitre diete v najboljšem primeru le kratkoročne učinke, tisti, ki se jih poslužujejo, pa so praviloma razočarani, ali zaradi omejitev, ki jih imajo pri hrani, ali nepraktičnosti. Težave pa imajo tudi družine, ki se odločijo, da bodo zmanjšale vnos kilokalorij. Za njih te diete predstavljajo dodatno težavo, ker z njimi predvsem otroci ne dobijo vseh hranil, saj diete ne zadostijo dnevnim prehranskim potrebam.
Zato oba namesto strogih in pogosto nezdravih diet priporočata nekaj trikov za možgane, ki bodo vsem, ki se želijo otresti kilogramov, pomagali do cilja. Nove raziskave na področju gastrofizike – kombinacije gastronomije in psihofizike – namreč kažejo, da lahko jemo manj, hkrati pa jemo zdravo in še hujšamo, če uspemo pretentati naše možgane.
Kako prelisičiti možgane, da bomo pojedli manj, a bili vseeno siti?
Spence in Youssef pravita, da že z malimi preprostimi spremembami lahko dosežemo, da se počutimo bolj polne dlje časa. Prvi trik, ki naj bi po raziskavah sodeč pomagal, je uporaba manjših krožnikov. S tem naj bi možgane prepričali, da jemo več. To deluje podobno kot Delboeufova iluzija. Če identično količino hrane položimo na velik in majhen krožnik, bo porcija na velikem krožniku videti manjša in obratno. Možgani količino tako dojemajo, pa tudi, če vemo, da sta porciji enaki.
Enak učinek naj bi dosegli tudi, če hrano namesto na krožniku postrežemo v skledi. Tako možgani spet dobijo občutek, da je hrane več, kot je je v resnici. Zadnje raziskave pa so pokazale, da na občutek sitosti vpliva tudi teža krožnikov in pribora. Težji kot so krožniki in pribor, prej bomo dobili občutek sitosti. Torej, da boste pojedli manj, svoje možgane pretentajte z manjšimi, težkimi krožniki oziroma skledami in jejte s težkim priborom!
Drugi trik, ki pomaga vašim možganom, da bodo prej dobili sporočilo, da ste siti, je zapleteno prehranjevanje. Namesto običajne žlice ali vilic vzemite kitajske palčke ali manjšo žlico za juho. Raziskave so pokazale, da če se mučimo z vnašanjem hrane v usta, bomo prej siti. Med testi so morali ljudje v okviru raziskave jesti z nedominantno roko in so posledično pojedli manj. Ker doma nihče ne bo jedel tako, strokovnjaki priporočajo, da si najdemo drugačne načine, da si otežimo prehranjevanje, ne pa, da samo "mečemo" hrano vase. Če si otežimo vnos hrane, tudi bolj razmišljamo o njej, medtem ko jemo.
In tudi to je ključ, da pojemo manj. Raziskave so namreč pokazale, da pojemo tudi do 30 odstotkov več, če poleg tega, da jemo, gledamo še televizijo ali brskamo po mobilniku. In prav te napravice postajajo vedno bolj prisotne ob jedilni mizi. Številni sploh ne jedo več za mizo, ampak kar pred televizijo ali na kavču s telefonom v roki. A ko brskate po mobilniku in družbenih omrežjih, z mislimi niste pri hrani, s tem pa ne cenite tega, kar ste pojedli, posledično se zmanjša občutek sitosti, kar privede do prenajedanja. Strokovnjaki zato priporočajo, da med obrokom ugasnete televizijo, odložite telefon v drugem prostoru, se vsedete za jedilno mizo in se popolnoma posvetite prehranjevanju.
Pri tem pomaga tudi, če vklopimo vse čute. Torej, hrana naj prijetno diši in bo privlačnega videza. Tu ne gre le za estetiko, pač pa se s tem res posvetimo hrani, ki jo jemo. Ko jemo v restavraciji, kjer nam lično servirajo hrano, smo navdušeni, in enako je lahko doma. Posvetite se temu, kako položite hrano na krožnike, poleg tega, preden začnete jesti, povohajte to, kar boste pojedli, in se navdušujte nad aromami. Strokovnjaki pravijo, da je pomembno tudi, da hrano dobro zgrizemo. Nič novega, a vendar vedno znova pozabljamo, kako pomembno je. Namreč, kadar hrano dobro žvečimo, možgani dobijo signal, da smo siti, medtem ko pri bolj tekoči hrani, ali hrani, ki jo slabo zgrizemo, ta signal dobijo precej pozneje.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.