Vse, odkar vem zase, sem bila fizično aktivna. Temu je botrovalo tudi to, da sem živela na vasi, na kmetiji, kjer je življenje potekalo na prostem. V hišo so me spravili šele, ko je bil čas za spanje. V osnovni šoli so me uporabili na vseh športnih tekmovanjih, sploh pri atletiki – teku na dolge proge so sledili tek kratke proge, skok v daljino, potem je prišla gimnastika ... V srednji šoli sem se vrgla v borilne veščine, treningi šestkrat na teden. Že takrat mi je zdravnica rekla, da imam rahlo povišan holesterol. Seveda sem samo zamahnila z roko, ker pač ni bilo logično, da ima lahko mlad športnik holesterol.
Od aktivne športnice do lenobe: 'Kriv je faks ...'
Prišla sta fakulteta in študentsko življenje in takrat sem šport obesila na klin. Tako naveličana sem bila aktivnosti, da je bila ena pogostih šal pri meni ta, da ne tečem več niti na avtobus, saj pride kmalu naslednji ... Vedno pa sem rada dobro jedla; očitno sem ena tistih srečnic, ki lahko poje veliko in vse, pa se mi to ne bo nič poznalo. Vse življenje se moja teža vrti okoli 50 kilogramov (na 165 centimetrov višine) in vse življenje že poslušam, da sem presuha ter kako sem lahko srečna, da lahko pojem vse. In pojem vedno vse: rada imam meso, rada imam bogato obložen krožnik, rada imam začinjeno – priznam, špageti s tuno in majonezo so še vedno top! Začuda pa nisem ljubiteljica sladkega, čokolada, piškoti me ne ganejo, toda tukaj je slano – prijatelji mi za rojstni dan podarijo čips, kar veliko pove o moji naklonjenosti k slanemu ... Ampak, saj sem suha, jem lahko vse, kar hočem! Postala sem tudi velika zaspanka – zato sem imela še en prikladen izgovor: vedno sem imela zelo nizek krvni tlak, kar je po eni strani res vplivalo na mojo zaspanost, toda če bi malce več migala, najbrž ne bi bila tako zaspana.
Zdravnikov nisem nikoli obiskovala, imela sem to srečo, da ni bilo treba. Potem pa me je doma pričakala pošta iz zdravstvenega doma, s katero so me vabili na preventivni pregled. Seveda mi je bilo smešno, da me mora zdravnik vabiti, naj se malo oglasim pri njih. Listek je skoraj romal v koš za smeti, ampak ... če že plačujem zdravstveno zavarovanje, pa naj jim bo. V referenčni ambulanti so mi pregledali pljuča, srce, me stehtali in na moje veselje rekli, da sem za svojih 35 let zdrava. Vzeli so mi še kri in veselo sem šla domov. Potem pa so prišli izvidi in pri naslednjem obisku mi je začel zdravnik pridigati, da imam previsok holesterol, čeprav nimam nekih vidnih znakov tveganja, začel mi je govoriti o različnih oblikah holesterola ter razlagati vzroke za to. Prikimavala sem, razmišljala in se spomnila dveh znancev, ki sta umrla pri 40. Toda oba sta bila prekomerno težka, veliko časa presedela pred računalnikom, nista se gibala ... (umrla sta zaradi infarkta, ki je vse presenetil, toda hkrati se je tiho prikimavalo, da je bil pač posledica življenjskega stila). Takrat sem začela razmišljati, da je pa mogoče prišel čas, da malce bolj pazim nase. Ko sva šla skozi dejavnike tveganja, ki vplivajo na visok holesterol, sva se z zdravnikom strinjala, da prehrana ni najboljša, da bi se lahko več gibala, krvni tlak in sladkor sta dobra, dodal je še, da bi lahko na zdrav način pridobila še kak kilogram. Malce bolj sva se ustavila pri stresu in se dogovorila, da ga bom zmanjšala.
Simptomi zvišane ravni holesterola se ne pokažejo, dokler ni prepozno
Holesterol je sestavni del vseh tkiv v človeškem telesu, največ ga je v možganih. Večino holesterola proizvede telo samo, nekaj pa ga pridobi tudi s hrano. Holesterol ni bolezen, ampak metabolična motnja (okvara delcev, ki prenašajo holesterol po krvi), ki jo lahko povzročijo mnoge bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice) in je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze (počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah arterij, ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši). In vsi vemo, kaj lahko sledi, če ne ukrepamo – srčni infarkt, možganska kap, gangrena nog ... Toda po drugi strani telo holesterol nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov kot tudi vitamina D. Če se je nekoč govorilo o holesterolu v ednini, pa so kasneje dognali, da temu ni tako, in holesterol razdelili na več komponent – lipoproteini velike gostote (HDL) odstranjujejo holesterol iz žilne stene (zato jim rečemo tudi varovalni ali dobri holesterol), lipoproteini majhne gostote (LDL) pa svoj holesterolni tovor v žilno steno odlagajo in jo s tem ožijo (slabi, škodljivi holesterol). Potem imamo tukaj še trigliceride, ki se, podobno kakor holesterol, v krvi prenašajo v lipoproteinskih delcih (lipoproteini zelo majhne gostote – VLDL). Med vsemi maščobami so ravno trigliceridi v telesu najbolj prisotni, saj se prav v obliki teh estrov maščobnih kislin skladišči energija v maščevju. Tako je zdaj priporočilo, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni.
Zmanjšala stres, zvišala holesterol
Ko sem resneje začela razmišljati o tem, da moram začeti spremljati način življenja, sem imela v mislih predvsem hčerko, bila je moja motivacija, da moram nekaj spremeniti – če tega ne delam zase, delam vsaj zanjo. Tako sem se se začela truditi, da bi zmanjšala maščobe, ogljikove hidrate, na jedilnik sem umestila več zelenjave, da sem zbistrila glavo, sem odpotovala v ležerno Azijo. Ko sem se vrnila, sem dobila dobro službo, stres je izginil, na mizi je bila zdrava hrana, trudila sem se kolesariti ... Toda krvna slika teh rezultatov ni pokazala, vrednosti holesterola so vztrajale. In potem je zdravnica rekla, da je čas za zdravila. Tako sem h kopici smešnih dovtipov dodala še "zdaj, ko sem dobila tablete, se pa res uradno staram." In ko sem stala v lekarni, farmacevtki podala recept za statin, dobila začuden pogled in vprašanje, ali so zdravila za mojo mami, sem si rekla, zdaj pa dovolj, gremo v akcijo do konca. Vpisala sem se v fitnes in začela hoditi na vodene vadbe. Moram reči, da sem sama sebe presenetila – kakšen teden sem bila v dvorani tudi po štirikrat, petkrat ... čeprav mi še vedno ni jasno, kdaj bo prišlo tisto spoznanje, ko bom šla z veseljem spet v telovadnico (tečna sem šla v telovadnico in iz nje – vse tiste seksi fotogafije iz fitnesa, ki jih gledam v medijih, so meni neznanka, jaz sem bila videti bolj kot stara, rdeča, prešvicana in pomečkana majica – ki ima PMS), a vseeno, zagrizla sem v svojo lenobo in po treh mesecih veselo vkorakala v ordinacijo: "Kako kažejo izvidi, ne potrebujem več tablet, kajne?" Zdravnica mi je podala nov recept, na katerem je zapisan višji odmerek zdravil. Med pogovorom o ultrazvoku vratnih žil, sem razmišljala le o tem, kako sem brezveze švicala (da ... švicala, znojenje je samo za ljudi iz TV ekrana ...) in se odrekala čipsu ... rezultata tako in tako ni ...
"V večini primerov je bil obisk spodbuden in povabljeni so začeli spreminjati svoj življenjski slog, prehrano in telesno dejavnost – moje osebno mnenje pa je, da se mladi nasploh ne zavedajo pomembnosti zdravja in se s tem soočijo šele, ko pride do bolezni ali poslabšanja. V tem primeru je delovanje referenčne ambulante res pomembno, saj jih s svojim delom začnem opozarjati na možne zaplete v starejših leti že dokaj zgodaj (torej okoli 30. leta)," mi je na vpašanje, kako smo mlajši kaj motivirani za svoje zdravje, odgovoril Ilgo Muster, ki dela v referenčni ambulanti.
Danes imam še vedno enako težo, nizek krvni tlak, sladkor v krvi je v normali, jetra so zdrava, stresa ni veliko, sem telesno aktivna, ne kadim, trudim se zdravo prehranjevati, pivo je le občasno na 'jedilniku', holesterol je še vedno visok, tako mi pač statin uravnava maščobe v krvi. In še vedno poslušam ljudi: "Ti imaš holesterol, kako, če si pa tako suha ... " In jaz jim razlagam, da debelost ni nujno pogoj za visok holesterol ter da je na nas samih, da poskrbimo za svoje zdravje. Sicer nas lahko nekdo opozarja, ampak če se sami ne zmigamo, se zmiga holesterol.
Zakaj sem sploh napisala tale sestavek, če kljub delu in trudu raven holesterola (še) ni v dobrem stanju? Zato, ker želim poudariti, da četudi smo videti zdravo, se počutimo dobro ter nenazadnje pazimo na zdravje, je holesterol lahko prisoten – tako kot v mojem primeru, kjer telo proizvaja (pre)več holesterola, kot je treba. Če ne bi bilo referenčne ambulante, sama najbrž ne bi bila pozorna, kaj dogaja v mojem telesu, ne bi začela delati na sebi ter svojem zdravju in nikoli se ne ve, mogoče bi bila tista suhica, ki se je pri 40 stegnila zaradi možganske kapi ali infarkta.