Plavanje je – po mojem mnenju – ena od precej prezrtih in manj popularnih rekreativnih panog. Morda zato, ker potrebuješ pravo okolje in bazenov v slovenski prestolnici ni ravno v izobilju. Morda tudi ni najbolj privlačen način "miganja", ker kakšen pa je izziv v bazenu, še posebej v 25 metrski "banji", plavati od enega roba do drugega? Za en kilometer je treba odbrcati 40 dolžin. Precej duhamorno, ali ne?
A s tega stališča bi lahko recimo tudi tek lahko opredelili kot na prvi pogled sila dolgočasno in brezciljno premikanje iz ene točke do druge. Kaj šele povedati o plavanju? V bazenu. Vse je seveda še bolj "butasto", če povzamem dogajanje: premagovanje razdalje od ene do druge stene. In potem spet nazaj. In vmes opazovanje istih enobarvnih tal, ploščic, črt in kar se pač nahaja na dnu bazenske školjke. Prav nič spektakularnega in privlačnega. Pa še voda običajno temperaturno ni prav nič za "namakanje". Zato morda ni najbolj na mestu vprašanje, v čem se skriva privlačnost ali če naredim korak naprej, celo užitek in zabavnost plavanja.
Je pa odgovor bolj preprost: užitek gibanja in drsenja v tem elementu. Če opazujete vrhunskega plavalca, je videti vse sila, sila preprosto, elegantno in brez napora. Voda je pač sila izmuzljiva reč, plavanje pa je prav nasprotno, potrebuje zelo natančno izvedbo in fino motoriko. In to je dovolj velik izziv. Spominjam se mojih prvih poizkusov podvodnega obrata. Ja, naredi preval, obrni se pod vodo in to je to. Preprost recept, a če boste poizkusili, ali pa ste že, se boste spomnili zamašenega nosu in ušes, čudnih smeri izplavanj po obratu. Ampak kot pri večini stvari velja načelo: "repetitio est mater studiorum".
Seveda je, kar se tiče bazenov v Ljubljani, manjša težava. Za razliko od igranja tenisa, košarke, nogometa in velike ponudbe notranjih in zunanjih igrišč za omenjene športe, fitnesa (ti so že na vsakem vogalu) ali teka (kadarkoli in kjerkoli), je bazenov (pre)malo. Ljubljana je podhranjena v tem elementu, prava (pokrita) bazena v mestu sta le dva, na Fakulteti za šport in v Tivoliju, a oba sta "kratka". Ilirija propada, Kodeljevo pozimi z balonom ni prav nič vabljivo.
Nikoli nisem treniral plavanja, sem pa že v na koncu osnovne šole in kasneje v srednejšolskih letih plaval na legendarni Koleziji. Tam okrog leta 2000 je vse začelo propadati, nato so objekt zaprli in nekaj časa so se tam družili skejterji, ki so izkoristili prazno bazensko školjko za svoje trike, infrastruktura pa je propadala. Zato je bil zame pravi mini praznik lani zgodaj poleti, ko so po več kot 15 letih propadanja in načrtovanja znova odprli petdesetko na Koleziji. Seveda vse novo in povsem drugače, škoda le, da ni bazen pokrit in uporaben celo leto.
Če berete te vrstice zato, da bi izvedeli, koliko se da shujšati s plavanjem, vas bom takoj razočaral. Glede "kurjenja" kalorij je na repu seznama različnih vrst rekreacij, kjer grami ne "odpadajo", pa čeprav plavate kilometer, na kilometer, na kilometer ... To je (na žalost) ena izmed najmanj učinkovitih aktivnosti za izgubo telesne teže. Z eno uro intenzivnega plavanja porabimo okoli 500-600 kalorij, z manj intenzivnim le okoli 350 kalorij. Za primerjavo, pri teku jih na uro porabimo med 900 in 1000. Kot je pojasnil Mat Luebbers v svojem članku (swimming.about.com), plavanje ni najboljša izbira, če vam je v prvem planu izguba teže. To je zaradi temperaturnih razlik, poleg tega si (po mojih izkušnjah) po plavanju za razliko od teka "lačen kot volk" in lahko po intenzivni plavalni vadbi hitro nadoknadiš ali celo presežeš porabljene kalorije.
Bazensko okolje se povsem razlikuje od plavanja v naravnem okolju, pa naj gre za jezero, morje, reko, bajer. Morda so ravno kontrolirano okolje in postavljena pravila (proge, pregled nad okolico, stalna temperatura vode) tisto, kar predstavlja prednost, ker ni treba razmišljati o smeri plavanja, čolnih, ladjah in prometu, valovih, vremenu in se lahko posvetiš le čim bolj učinkovitemu plavanju. Tehnika, ritem, drsenje, tempo, občutek za vodo in ostali elementi so tisti, ki zaznamujejo plavalca in njegov stil. In tukaj se dobri ločijo od solidnih in hitrejši od počasnejših. Gre seveda za rekreativno plavanje, brez profi podlage, zato so vedno pomembni občutki, pogosto tudi subjektivni, ko verjameš, da ti gre dobro od rok in od nog. Izziv je, da se vse skupaj "zloži" v celoto in da vse skupaj ne deluje kot "šprickangla".
Ko smo že pri vodi, je zanimivo dejstvo, da je povprečju v telesu kar 60 odstotkov vode, kar recimo za 70 kilogramov težkega človeka pomeni kar 42 kilogramov. Mnogi tudi prisegajo, da je plavanje najboljša meditacija. A recimo po dveh "oddelanih" kilometrih nisi prav nič v meditativnem, temveč bolj v (prijetno) utrujenem stanju. Za popestritev pa pomaga, da menjaš plavalne stile, uporabljaš pripomočke (deske, različne vrste lopatk, gumice za noge, plavutke, tudi dihalko...). In če to vse skupaj "zmiksaš" v pravo kombinacijo, potem je mimogrede mimo ura ....
