Miti razbiti: kako se otresti odvečnih kilogramov in dolgoročno (za)živeti zdravo

Človekova teža lahko pomeni razliko med zdravjem in boleznijo. Prevelika teža pomeni večje tveganje za razvoj nekaterih bolezni, kot sta na primer koronarna srčna bolezen in diabetes tipa 2. Zato človekova motivacija za izgubo kilogramov ne bi smela biti povezana z videzom, ampak z dobrim počutjem in zdravjem.

Ali imamo zdravo težo (ki ne pomeni, da nimamo niti grama maščobe in super učvrščene mišice) ali pa bi morali izgubiti kak kilogram, za začetek najlažje ugotovimo, če si izračunamo indeks telesne mase. Hkrati pa je pomembno, da si izmerimo obseg pasu, saj je pomembna tudi oblika telesa. Če imamo preveč maščobe okoli pasu in trebuha, se možnosti za koronarno srčno bolezen povečujejo, četudi je naš indeks telesne mase v mejah normalne prehranjenosti.

Napačne diete in začaran krog vračanja kilogramov

Ko se lotimo izgubljanja kilogramov, to vseprevečkrat počnemo napačno. Kot za BBC Good Food pojasnjuje britanska dietetičarka Victoria Taylor z Britanske fundacije za srce, obstajajo načini, kako izgubiti kilograme na pravilen način in se s tem od odvečnih kilogramov posloviti za vedno. Taylorjeva govori o desetih mitih o hujšanju, ki ne držijo, a jim ljudje v upanju na hitre rešitve vedno znova nasedajo. Sicer je res, da diete, ki obljubljajo hitre rešitve, delujejo na kratek rok, vendar pa je dolgoročno pri njih težko vztrajati, ko enkrat začnemo spet normalno jesti, pa se kilogrami praviloma vrnejo.

In kateri so miti, ki po besedah Victorie Taylor ne držijo?

Mit številka 1: Če preskakujete obroke, boste pojedli manj kilokalorij

Taylorjeva pravi, da bomo zaradi odpovedovanja obrokom lahko utrujeni in lačni, to pa poveča možnosti, da bomo pozneje lakoto potešili z visokokaloričnim mastnim prigrizkom ali pa za kosilo oziroma večerjo pojedli veliko večjo porcijo, kot bi jo sicer. Ko smo lačni, tudi težje izberemo zdrav obrok. Namesto da preskakujete obroke, jih raje načrtujte vnaprej, izberite bolj zdravo hrano in se veselite okusnih menijev.

Mit številka 2: Odpovejte se določeni hrani

Če na primer en teden jemo samo zeleno ali pomaranče ves dan, bomo seveda shujašali. A takšna dieta hitro postane dolgočasna, hkrati pa na dolgi rok ni učinkovita. Čeprav z njo zmanjšamo vnos kilokalorij, hkrati v telo ne vnesemo zadosti (ali pa sploh nič) hranil, ki jih potrebujemo za zdravo delovanje telesa. Če morate ob dieti jemati še vitamine ali minerale kot dodatke, potem je zelo verjetno, da z dieto teh snovi ne dobite v hrani. Taylorjeva pravi, da ni treba stradati, da bi shujšali, ključ do dolgoročnega uspeha so majhne spremembe, ki se jih dejansko držimo.

Mit številka 3: Nobenih poslastic

Če se odpovedujemo vsej hrani, ki jo imamo še posebej radi, in s svojega jedilnika črtamo določena živila, si bomo na koncu te hrane samo še bolj želeli, pravi Taylorjeva. V nekem trenutku se boste prepustili skušnjavi, izničili vse trdo delo do takrat in potem vas bodo preplavili občutki krivde in neuspeha, pravi. Zato svetuje, da se ne obremenjujemo, če se kdaj pa kdaj pregrešimo. Hkrati pravi, da se ne bi smeli kar popolnoma odpovedati vsem poslasticam, naj bodo le v manjših količinah.

Mit številka 4: Po 20. uri ne smete več jesti

Ni pomembno, kdaj jeste, če jeste preveč. Kilokalorije so kilokalorije ob vsakem delu dneva. In zaradi pozne večerje se ne boste nič bolj zredili, kot če bi jo pojedli prej. Je pa res, priznava Taylorjeva, da ni priporočljivo jesti težke hrane pred spanjem.

Mit številka 5: Znebite se maščobe na trebuhu / shujšaj v roke / znebi se debelih stegen

Čeprav se zdi nepravično, si ne moremo izbrati, kam se bomo zredili ali shujšali. Ko telo izgublja maščobo, jo izgublja po celem telesu. Če se s telovadbo posvetimo le enemu delu telesa, bomo tam utrdili mišice, ne bomo pa izgubili maščobe samo tam.

Mit številka 6: Določena hrana pomaga pri topljenju maščobe

Nobena hrana ne pomaga pri topljenju maščob. Kar je pomembno, je, da pojemo manj kilokalorij kot jih porabimo.

Mit številka 7: Ogljikovi hidrati redijo

Ogljikovi hidrati vsebujejo za polovico manj kilokalorij kot maščobe v enaki količini. Kar je pomembno pri ogljikovih hidratih, je, da pazimo na porcije in da izberemo pravo vrsto hrane. Izberite polnozrnata žita, kot je oves, pa rjav riž ter polnozrnat kruh in testenine namesto belih različic ali živil z veliko sladkorja. Prav tako je treba paziti na dodatke, na primer premastne kremaste omake za k testeninam.

Mit številka 8: Brez prigrizkov

Če načrtujete prigrizke med obroki, boste imeli večji nadzor nad lakoto. Taylorjeva predlaga sadje, zelenjavo ali jogurte.

Mit številka 9: Samo nemastno ali manj mastno

Ne zanašajte se na to, da je nemastno tudi manj kalorično. Če v izdelku maščobo zamenjajo z drugo kalorično sestavino, ste na istem. Zato vedno preverite vsebnosti hranil. Pogosto se v takšnih izdelkih znajde veliko sladkorja in konzervansov, ki so lahko škodljivi za vaše telo. Pomembna je tudi količina. Nič vam ne bo pomagalo, če jeste nemastne ali manj mastne izdelke, če jih potem pojeste enkrat toliko, kot bi polnomastnih. Najmanj vas sicer lahko skrbi maščoba v oreščkih, semenih, ribah in avokadu, saj je ta dobra za sijočo polt, zmanjšuje pa tudi tveganje za srčne bolezni.

Mit številka 10: Intenzivna telovadba

Ni vam treba preteči maratonov, da bi začutili pozitivne učinke gibanja. Tudi z manj intenzivno vadbo boste porabili energijo. Pomaga že hoja, vrtnarjenje in hišna opravila.

Na koncu je Victoria Taylor spregovorila še o tem, kako se znebiti odvečnih kilogramov za vedno. Za kakršno koli izgubo kilogramov moramo spremeniti svoje prehranjevalne navade. To ne pomeni, da se izogibamo določenim skupinam živil in s tem potrebnim hranilom. Cilj so redni obroki in uravnotežena hrana, pa tudi pozornost pri porcijah. Morda že zdaj jeste zdravo uravnoteženo prehrano, le preveč je pojeste in se zato ne morete otresti kilogramov.

Za uspešno dolgoročno zdravo telo pa je najbolj pomembna kombinacija pravilne prehrane in gibanja ter razumevanje prehranjevalnih navad in naših odzivov na hrano v različnih delih dneva in različnih situacijah. Če z jedilnika odstranimo določene skupine živil, ki vsebujejo pomembna hranila, s tem nismo naredili nič. To zagotovo ne bo dolgoročna rešitev, pravi Taylorjeva. Tudi drastično nižji vnos kilokalorij nam ne bo pomagal, saj bomo slej ko prej obupali in kilogrami se bodo vrnili.

Še zdravo hujšanje pomeni, da na dan pojeste 600 kilokalorij manj, kot je za vašo starost, telesne značilnosti in fizično aktivnost priporočen dnevni vnos. Tako bi lahko na teden izgubili do pol kilograma, če ob tem začnete razmišljati, kaj in kako jeste, pa boste skoraj gotovo ostali pri zdravi teži za vas in se kilogrami ne bodo več nabirali.