Nepravilna prehrana je vzrok za petino smrti na svetu

Študija, objavljena v znanstveni reviji The Lancet, ugotavlja, da je bilo leta 2017 z neprimerno prehrano povezanih 11 milijonov smrti po svetu, kar predstavlja 22 odstotkov oz. več kot petino vseh smrti.

Analiza je pokazala, da v skoraj vseh od 195 obravnavanih držav ljudje jedo preveč neprimerne hrane in premalo zdrave hrane. V povprečju spijejo več kot desetkrat več sladkanih pijač od priporočene vrednosti in zaužijejo 86 odstotkov več soli, kot je varno. Obenem so znanstveniki posvarili, da ljudje jedo premalo polnozrnatih živil, semen, sadja in oreščkov, da bi vzdrževali zdrav življenjski slog.

"V veliko državah nezdravo prehranjevanje povzroči več smrti kot tobak in visok pritisk. Slaba prehrana je ubijalec enakih možnosti," je po poročanju Sky News povedal glavni znanstvenik na projektu Ashkan Afshin z Univerze v Washingtonu. "Smo, kar jemo, in tveganju so izpostavljeni ljudje v različnih demografskih skupinah, vključno s starostjo, spolom in ekonomskim statusom."

Od vseh smrti, povezanih z neprimernim prehranjevanjem, jih največ povzročijo srčno-žilne bolezni. Te pa najpogosteje povzroči ali poslabša debelost. "Ta študija potrjuje tisto, kar so mnogi mislili že več let, in sicer da je neprimerna prehrana kriva za več smrti kot katerikoli drug dejavnik tveganja," je povedal avtor študije Christopher Murray z univerze v Washingtonu. "Naša ocena kaže, da sta glavni tveganji, povezani s prehrano, uživanje velikih količin soli in uživanje premalo zdrave hrane," je dodal.

Študija, ki temelji na spremljanju prehranjevalnih navad in bolezni med letoma 1990 in 2017, je pokazala še, da se države močno razlikujejo po številu smrti, povezanih s prehrano. V Uzbekistanu, kjer je največje tveganje za smrt, povezano z neprimerno prehrano, je teh desetkrat več kot v Izraelu, kjer je tveganje najmanjše.

Prehranjevanje z neprimerno prehrano je pogosto povezano z ekonomsko neenakostjo. V bogatih državah tako gospodinjstva porabijo zgolj dva odstotka prihodkov, da si lahko petkrat na dan privoščijo sadje in zelenjavo, v revnejših pa več kot polovico.

Profesorica na medicinski fakulteti v Warwicku Oyinlola Oyebode, ki ni sodelovala v raziskavi, je ob tem poudarila, da rezultati kažejo, na kaj se je treba usmeriti pri izboljševanju prehranjevalnih navad in s tem zdravja na nacionalni in globalni ravni.