FIT 24UR

Redna vadba ni dobra le za telesno zdravje, pomaga tudi pri depresiji in stresu

Ljubljana, 17. 07. 2016 09.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Nezadostna telesna dejavnost zaseda četrto mesto med dejavniki tveganja za splošno umrljivost v svetu. A gibanje ne vpliva pozitivno le na telesno zdravje, pač pa nekatere študije kažejo, da ljudje ob redni vadbi za 25 odstotkov zmanjšajo tudi možnost razvoja depresije ali tesnobe.

Maja Petrič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da aktiven življenjski slog pomaga preprečevati nastanek bolezni srca in ožilja, zmanjšuje tveganje za možgansko kap, uravnava telesno težo in krvni tlak, poleg tega preprečuje krhkost kosti in možnost zlomov.

Če se zadosti gibamo, tudi ohranjamo primerno mišično zmogljivost in gibljivost sklepov, zmanjšujemo negativne vplive stresa na naše telo ter tveganje za depresijo. Pomaga pa tudi izboljšati stanje pri že razvitih boleznih, kot je denimo sladkorna bolezen.

Telovadba in telefon - 3
Telovadba in telefon - 3 FOTO: Thinkstock

Z zmerno vadbo do boljše vzdržljivosti mišic, z visoko intenzivno do vzdržljivosti ožilja in srca

Za ohranjanje zdravja je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije dovolj že pol ure zmerne vadbe petkrat na teden. Pri zmerni telesni vadbi, kot je denimo plavanje, hoja in počasnejše kolesarjenje, dosežemo nekoliko pospešeno dihanje, pospešen utrip, se ogrejemo, a se med njo še vedno lahko pogovarjamo.
Če pa se odločimo za intenzivno vadbo, kot je tek, igre z žogo ali hitro kolesarjenje, pa za ohranjanje zdravja zadostuje 25 minut trikrat na teden. Pri visoko intenzivni vadbi se zadihamo, precej pospešimo srčni utrip, se potimo in se težko pogovarjamo. Vsako telo se sicer različno odziva na vadbe.

"Razlika med različno intenzivnimi vadbami je tem, kako hitro bomo prišli do telesne pripravljenosti oz. učinka," pravi Petričeva. Ob tem pa dodaja, da z zmerno vadbo lahko predvsem vzdržujemo vzdržljivost mišic in srčno-žilnega sistema, z visoko intenzivno vadbo pa ju izboljšujemo.

Kampanjska vadba ne bo učinkovala. Če v enem dnevu hočemo nadoknaditi lenobo za cel teden, si lahko naredimo celo škodo. Če pretiravamo z intenzivnostjo, so pogoste poškodbe, prav tako lahko izčrpamo telo.

Uteži
Uteži FOTO: Thinkstock

Enovrstna vadba vodi v poškodbe

Izrednega pomena pa je po njenih besedah raznovrstnost vadbe. "Če samo kopljemo njivo, preobremenjujemo določeno mišico ali mišično skupino, zaradi česar nas lahko boli križ, kolki, vrat, hrbet in ramena," je ponazorila. Bolečine nastanejo zaradi prekomerne zakrčenosti določenih mišic, po drugi strani pa oslabelosti tistih mišic, ki jih ne treniramo. Posledice pa so lahko poleg bolečin tudi poškodbe ali celo zlomi.

Enako je z mnogimi obiskovalci fitnesa, ki posvečajo trening zlasti določenim mišičnim skupinam, druge zanemarjajo. "Sprednja stran je ponavadi izklesana, zadaj pa niso uravnotežene mišice in človeka vleče naprej." Posledice takšnega neravnovesja mišic se kažejo zlasti na hrbtenici - največkrat kot bolečine v križu, vratu, takšni ljudje so tudi velikokrat sključeni, kar dolgoročno vodi v degenerativne spremembe vretenc in medvretenčnih ploščic hrbtenice.

Sicer pa lahko vadbo razdelimo na več manjših sklopov čez dan. A Petričeva svetuje, naj sklopi gibanja ne bodo krajši od 10 minut, saj v tem primeru nimajo učinka na kateri koli organski sistem našega telesa. "V manj kot 10 minutah naj ne bi niti dosegli primernega srčnega utripa, ali pa ustrezne prekrvavitve, da bi pozitivno vplivali na naše telo," je dejala.

skupinska vadba
skupinska vadba FOTO: Thinkstock

Vadba kot preventiva duševnim boleznim

Psihologi ugotavljajo tudi velike pozitivne učinke na premagovanje stresa in depresije s telesno vadbo. "S tekom se denimo lažje sprostimo, odmislimo težave, ker smo osredotočeni na vadbo. S tem tudi omogočimo telesu, da lažje in hitreje pride do regeneracije," je pojasnila strokovnjakinja. Podoben princip velja tudi pri depresiji. "Po vadbi se ponavadi dobro počutimo že zato, ker smo naredili nekaj zase. Prav tako se ob gibanju sprožajo hormoni sreče," je dodala Petričeva.

A lahko vadba vodi tudi v zasvojenost, ki po njenih besedah deluje enako kot pri ostalih oblikah nekemičnih zasvojenosti. "Človek je odvisen od telesne dejavnosti, ko v njej več ne uživa, ampak se mu zdi kot nuja. Ti posamezniki prepogosto in preveč intenzivno vadijo," je dejala.

Obstajajo pa tudi takšni, ki se nikoli niso ukvarjali s telesno vadbo oz. tega že več let ne počno. Tem Petričeva svetuje, naj zelo postopoma začnejo z gibanjem. Najprej naj hodijo, nato pa intenzivirajo v zmerno intenzivno in nato še visoko intenzivno vadbo. Pri tem naj poslušajo svoje telo in upoštevajo morebitne zdravstvene težave ali kronične bolezni. Če imajo ljudje zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom, fizioterapevtom ali drugim strokovnjakom, ki bo svetoval takšno obliko vadbe, da ne bo škodljiva, hkrati pa dovolj intenzivna in pogosta, da bo posameznik zaznal njene učinke.

Da bi vzljubili gibanje, pa je po njenih besedah priporočljivo poizkusiti čim več različnih vadb. "Šele na tak način lahko rečemo, da nam neka oblika telesne vadbe zares ustreza. Človek naj si izbere tisto vrsto vadbe, ki ga zanima, jo izvaja z veseljem in lahko v njej tudi napreduje," svetuje Petričeva in priporoča veliko radovednost.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (11)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

pomlad14
18. 07. 2016 17.43
+0
Kje ste sedaj strokovnjaki, ki bi znali pojasniti, zakaj je ob in po gibanju manj depresije, človek pa je bolj vedre volje. Pojma nimate. Zato, ker se misli umirijo ali zmanjšajo, kar pomeni, da smo šli čez telesni nivo in vsaj za kanček priprli vrata do duše.
ADRR
20. 07. 2016 08.40
+2
Veliko procesov se dogaja med in po vadbi. Telo je napolnjeno s kisikom zato imamo več mentalne energije, funkcije v telesu delujejo bolje in hitreje, sprostijo se rastni hormon, testosteron in hormon sreče (seratonin), precirkulira linfa, zato telo dobi snovi oz. hrano in odpornost se poveča, mentalno ima človek dober občutek, ker ve da je naredil nekaj dobrega zase... in še in še.
vzdev
17. 07. 2016 10.49
-1
To je popolna neumnost. Sprostiš se če nekaj delaš rad. Če bom šel jaz teči samo zato, da bom bolj zdrav, sigurno ne bom zaradi tega sproščen, ker mi tek ni všeč. Če bom pa igral npr. nogomet, bom pa vsekakor tudi bolj sproščen, ker to pa delam rad.
devlon
17. 07. 2016 12.35
+2
zombie_killer
17. 07. 2016 12.38
+10
Vsak sport je poglavje zase in pri teku se res najvec sprosca hormon srece = serotonin. Jaz hodim v hribe, obcasno kolesarim in se po teku najboljse pocutim.
schranz91
17. 07. 2016 18.04
+1
pomlad14
18. 07. 2016 17.38
+1
Ob vsakem gibanju, ne glede na to, ali se slednje počne z veseljem ali prisilno, se naposled človek sprosti. Si pa en pametnjakovič da mu ni para.
ochi
17. 07. 2016 09.59
-7
jst se gibam vsak dan, ko pedenam otroka in oprvljam ostala opravila okoli bajte. še vedno depresiven in izmučen. wtf??
BroNo1
17. 07. 2016 10.17
+8
To ni vadba, to so vsakodnevna opravila, katera ima vsak človek. Če ste depresiven pomeni, da to ne počnete z veseljem...
devlon
17. 07. 2016 12.33
+1
najvec nasilja je v druzinah..ker cloveka ob zivce spravjo
ADRR
18. 07. 2016 11.55
+4
@ochi: Nihče ne leži cel dan, tako da vsak ima dnevna opravila. Te pa ne moremo enačiti s športom ali rekreacijo. Glavni point rekreacije je sprostitev, razgibavanje, kardio stimulacija in cirkulacija linfe. Ko boš naredil to, potem bo telesu bolje.