Maja Petrič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da aktiven življenjski slog pomaga preprečevati nastanek bolezni srca in ožilja, zmanjšuje tveganje za možgansko kap, uravnava telesno težo in krvni tlak, poleg tega preprečuje krhkost kosti in možnost zlomov.

Če se zadosti gibamo, tudi ohranjamo primerno mišično zmogljivost in gibljivost sklepov, zmanjšujemo negativne vplive stresa na naše telo ter tveganje za depresijo. Pomaga pa tudi izboljšati stanje pri že razvitih boleznih, kot je denimo sladkorna bolezen.

Z zmerno vadbo do boljše vzdržljivosti mišic, z visoko intenzivno do vzdržljivosti ožilja in srca

Za ohranjanje zdravja je po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije dovolj že pol ure zmerne vadbe petkrat na teden. Pri zmerni telesni vadbi, kot je denimo plavanje, hoja in počasnejše kolesarjenje, dosežemo nekoliko pospešeno dihanje, pospešen utrip, se ogrejemo, a se med njo še vedno lahko pogovarjamo.
Če pa se odločimo za intenzivno vadbo, kot je tek, igre z žogo ali hitro kolesarjenje, pa za ohranjanje zdravja zadostuje 25 minut trikrat na teden. Pri visoko intenzivni vadbi se zadihamo, precej pospešimo srčni utrip, se potimo in se težko pogovarjamo. Vsako telo se sicer različno odziva na vadbe.

"Razlika med različno intenzivnimi vadbami je tem, kako hitro bomo prišli do telesne pripravljenosti oz. učinka," pravi Petričeva. Ob tem pa dodaja, da z zmerno vadbo lahko predvsem vzdržujemo vzdržljivost mišic in srčno-žilnega sistema, z visoko intenzivno vadbo pa ju izboljšujemo.

Kampanjska vadba ne bo učinkovala. Če v enem dnevu hočemo nadoknaditi lenobo za cel teden, si lahko naredimo celo škodo. Če pretiravamo z intenzivnostjo, so pogoste poškodbe, prav tako lahko izčrpamo telo.

Enovrstna vadba vodi v poškodbe

Izrednega pomena pa je po njenih besedah raznovrstnost vadbe. "Če samo kopljemo njivo, preobremenjujemo določeno mišico ali mišično skupino, zaradi česar nas lahko boli križ, kolki, vrat, hrbet in ramena," je ponazorila. Bolečine nastanejo zaradi prekomerne zakrčenosti določenih mišic, po drugi strani pa oslabelosti tistih mišic, ki jih ne treniramo. Posledice pa so lahko poleg bolečin tudi poškodbe ali celo zlomi.

Enako je z mnogimi obiskovalci fitnesa, ki posvečajo trening zlasti določenim mišičnim skupinam, druge zanemarjajo. "Sprednja stran je ponavadi izklesana, zadaj pa niso uravnotežene mišice in človeka vleče naprej." Posledice takšnega neravnovesja mišic se kažejo zlasti na hrbtenici - največkrat kot bolečine v križu, vratu, takšni ljudje so tudi velikokrat sključeni, kar dolgoročno vodi v degenerativne spremembe vretenc in medvretenčnih ploščic hrbtenice.

Sicer pa lahko vadbo razdelimo na več manjših sklopov čez dan. A Petričeva svetuje, naj sklopi gibanja ne bodo krajši od 10 minut, saj v tem primeru nimajo učinka na kateri koli organski sistem našega telesa. "V manj kot 10 minutah naj ne bi niti dosegli primernega srčnega utripa, ali pa ustrezne prekrvavitve, da bi pozitivno vplivali na naše telo," je dejala.

Vadba kot preventiva duševnim boleznim

Psihologi ugotavljajo tudi velike pozitivne učinke na premagovanje stresa in depresije s telesno vadbo. "S tekom se denimo lažje sprostimo, odmislimo težave, ker smo osredotočeni na vadbo. S tem tudi omogočimo telesu, da lažje in hitreje pride do regeneracije," je pojasnila strokovnjakinja. Podoben princip velja tudi pri depresiji. "Po vadbi se ponavadi dobro počutimo že zato, ker smo naredili nekaj zase. Prav tako se ob gibanju sprožajo hormoni sreče," je dodala Petričeva.

A lahko vadba vodi tudi v zasvojenost, ki po njenih besedah deluje enako kot pri ostalih oblikah nekemičnih zasvojenosti. "Človek je odvisen od telesne dejavnosti, ko v njej več ne uživa, ampak se mu zdi kot nuja. Ti posamezniki prepogosto in preveč intenzivno vadijo," je dejala.

Obstajajo pa tudi takšni, ki se nikoli niso ukvarjali s telesno vadbo oz. tega že več let ne počno. Tem Petričeva svetuje, naj zelo postopoma začnejo z gibanjem. Najprej naj hodijo, nato pa intenzivirajo v zmerno intenzivno in nato še visoko intenzivno vadbo. Pri tem naj poslušajo svoje telo in upoštevajo morebitne zdravstvene težave ali kronične bolezni. Če imajo ljudje zdravstvene težave, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom, fizioterapevtom ali drugim strokovnjakom, ki bo svetoval takšno obliko vadbe, da ne bo škodljiva, hkrati pa dovolj intenzivna in pogosta, da bo posameznik zaznal njene učinke.

Da bi vzljubili gibanje, pa je po njenih besedah priporočljivo poizkusiti čim več različnih vadb. "Šele na tak način lahko rečemo, da nam neka oblika telesne vadbe zares ustreza. Človek naj si izbere tisto vrsto vadbe, ki ga zanima, jo izvaja z veseljem in lahko v njej tudi napreduje," svetuje Petričeva in priporoča veliko radovednost.