Slovenski jamarji v enem najbolj odmaknjenih krajev podzemlja

Jamo Cheve so sredi osemdesetih let odkrili ameriški jamarji, že stoletja pa so jo poznala indijanska plemena, ki so jo uporabljala pri različnih obredih. Vhod vanjo je v hribovju Sierra Juarez, na nadmorski višini 2700 metrov, najvišji vrhovi hribovja pa se dvigajo do 3800 metrov nad morjem.

V odpravi, ki jo že vrsto let vodi in organizira ameriška ekipa za raziskovanje globokih jam (USDCT) pod vodstvom Billa Stouna, so sodelovali jamarji iz Mehike, Poljske, Švedske, pa tudi pet jamarjev iz Slovenije – Matic Dibatista, Špela Borko, Jure Bevc iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana, Jerica Koren iz kluba Šaleški klub Podlasic Topolšica in Marjan Vilhar iz kluba Luka Čeč Postojna.

V številnih predhodnih odpravah je bila najgloblja točka izmerjena na globini 1520 metrov, zaradi česar omenjena jama velja za drugo najglobljo na zahodni polobli. Najgloblja točka v jami je kilometer in pol vertikalno in enajst kilometrov horizontalno od vhoda, konča se s sifonom (ujeta voda). Predstavlja eno najbolj oddaljenih lokacij, ki so bile dosežene v jami na zemlji.

"Jamo je bilo treba opremiti z 2000 metri vrvi in vzpostaviti tri glavne bazne tabore. Tabor je podoben višinskemu baznemu taboru v visokih hribih, samo da je tu stvar obrnjena navzdol. V teh kampih je ideja, da poskušamo imeti vsaj malo udobja v jamskem okolju, ki je mokro, mrzlo, brez svetlobe, skratka zahtevno," je pojasnil Vilhar.

Ekspedicija je potekala tri mesece, raziskovale pa so jo skupine na različnih globinah. Slovenska ekipa se je odpravi pridružila zadnji mesec (april) in dan po prihodu že vstopila v jamo.

Prvi dan so se spustili do baznega kampa Butters na globini 850 metrov, za spust pa so potrebovali 12 ur. "V bližini kampa je velika podorna dvorana in možnost nadaljevanja, naslednje štiri dni smo kopali in iskali nadaljevanja v podoru, a žal nismo našli nadaljevanja, saj je bil podor zelo nestabilen," je opisal Vilhar. 

V naslednjih dneh je del ekipe (Jure, Jerica in Matic) odšel do kampa 2 za pomoč pri transportu opreme in raziskovanju, Špela in Marjan pa sta se pridružila ekipi v taboru 3 na globini 1300 metrov. Po prihodu v kamp 3 so nadaljevali raziskovanje dela jame z imenom Mad Cow, ki so ga odkrili v letošnjih raziskavah. "Del jame Mad Cow je dolga podorna cona z veliko ozkimi predeli. Za prečenje teh delov, za razdaljo 700 metrov, je ekipa potrebovala tri do štiri ure. Na drugi strani podorne cone nas je pričakalo presenečenje – ogromna dvorana (tunel 15 x 20 metrov) z nadaljevanjem. Iz višjih delov jame se nam je pridružila nova ekipa s preostalimi Slovenci in začelo se je sistematično iskanje nadaljevanja ter izdelava načrta v novih delih velike dvorane, imenovane Borehole. V novo odkritem delu je izmerjenih 1100 metrov novih delov jame," je še dodal.

Po petih dneh raziskovanja (dnevno so akcije potekale več kot deset ur) se je ekipa počasi začela vračati na površje. 12. dan so se vrnili v tabor 2 in začeli prenašati velike količine opreme proti kampu 1. "Štirinajsti dan dosežemo kamp 1 in naslednji dan začnemo plezanje proti površju. Dnevno svetlobo ugledamo po petnajstih dneh raziskovanja v podzemlju. Vrnemo se nazaj v bazni tabor, ki je bil blizu vhoda v jamo Cheve. V naslednjih dneh se iz jame razopremi (odstrani) vrvi, pospravimo tudi bazni tabor in tako se odprava 2019 zaključi. Vrnemo se v dolino."

Odprava Cheve 2019 se je končala brez poškodb, uspešno, jamarji so izmerili več kot sedem kilometrov novih delov jame. Skupna dolžina jamskega sistema tako znaša 49,7 kilometra.