Nezadostna telesna aktivnost se je povzpela že na četrto mesto lestvice dejavnikov, ki povečujejo umrljivost. Zakaj se premalo gibljemo? Dejstvo je, da večino časa sedimo. Uporabljamo tako imenovani pasivni transport, vedno manj je fizičnega dela, vsi pa dobro vemo tudi, da se je težko ločiti od naprav informacijske tehnologije. Glede na to, da v povprečju vsaj osem ur dnevno preživimo na delovnem mestu, so napori pristojnih, da bi delodajalci delavcem zagotavljali zdravju čim manj škodljiva delovna mesta, vsekakor upravičeni. Prav o zagotavljanju zdravih delovnih mest je bilo govora na 4. mednarodnem simpoziju o zdravem življenjskem slogu.
"Delovno mesto je vsekakor primerno za promocijo zdravja," je prepričana Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na ministrstvu. S skrbjo za varna in zdravju prijazna delovna mesta prispevamu k temu, da se bodo zaposleni še dolgo dobro počutili, da bodo tudi v starejših letih visoko delovno storilni in da bodo ostali zdravi.
Zdravi ljudje v zdravih podjetjih
Po podatkih inšpektorata v Sloveniji nekaj več kot 30 odstotkov podjetij sodeluje pri promociji zdravja. Tisti, ki jo izvajajo, so spremenili fizično in socialno okolje. Povečanje zadovoljstva, izboljšanje osebnostnega razvoja, spodbujanje telesne dejavnosti in ostalo jih vodi v skupni uspeh, pravi Gobčeva. Naložba v zdravje je tako udi poslovna naložba. Zdravi in zadovoljni delavci so produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo oziroma redkeje odhajajo v bolniški staž, organizaciji ostajajo zvesti. Delodajalec, ki nudi dobro in stimulativno delovno okolje, lažje zaposli kvalitetnejši kader, hkrati pa pridobi na ugledu.
Pri samozaposlenih in mikro podjetjih je po besedah Gobčeve vidik zdravja na delovnem mestu največkrat zanemarjen. Omenila je zaznavanje prezentizma, kar pomeni, da posameznik sicer prihaja na delo, a da tam ni zbran in učinkovit bodisi zaradi bolezni, neozdravljene poškodbe, hudih družinskih ali drugih življenjskih pritiskov in drugih stresnih situacij. "Potem imamo tu tudi prekomerno delo, ki načenja zdravje," pravi Gobčeva. Teh delavcev pri spodbujanju in promociji zdravja nikakor ne gre zanemariti.
Kateri ukrepi učinkujejo?
Dobre izkušnje in prakse morajo postati dober zgled in inspiracija ostalim, pravijo pristojni. Med ukrepi za izboljšanje delovnega okolja, ki jih veliko odgovornih podjetij že izvaja, je na primer zagotavljanje skupnih družabnih prostorov. Dobrodošle so vsakršne izboljšave delovnega okolja, kot je denimo izgradnja kuhinjskega kotička, namestitev fontan s pitno vodo in podobno. Dobro je, če imajo uslužbenci prostor za občasno razgibavanje in varovan prostor, kjer lahko pustijo svoja kolesa. Izpostavlja se tudi dostopnost do zdrave hrane v menzah in na avtomatih s prehrano.
Odličen primer podjetja, ki sledi smernicam, je na primer podjetje Atotech:
Kaj pa izboljšanje psihosocialnega delovnega okolja?
Takšni ukrepi veliko doprinesejo k boljšemu zdravju in počutju zaposlenih ter posledično k boljšim rezultatom.
Pred pristojnimi več izzivov
Na ministrstvu pravijo, da si vsekakor ne želijo, da so vse smernice in ukrepi zgolj črke na papirju. Zadovoljni so, da je bilo na podlagi razpisa ZZZS za sofinanciranje programov in projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu uspešno izvedenih skupno 48 projektov, za katere je bilo v dveh letih namenjenih dva milijona evrov.
Z aktivnostmi bodo nadaljevali tudi v prihodnje, in sicer imajo pred seboj več izzivov. Predvsem bi radi promovirali nova orodja, aplikacije in tako imenovane e-rešitve, kot je denimo 24alife, ki jo razvijajo v Razvojnem centru IKTS Žalec.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napoveduje tudi izvajanje evropske kampanje "Zdravo delovno okolje 2016-2017: Zdrava delovna mesta za vse generacije", ki poteka pod okriljem Evropske agencije za varnost in zdravje na delovnem mestu (EU-OSHA). Njen namen je spodbuditi prizadevanja za vzdržno delovno življenje in zdravo staranje tekom celotne poklicne kariere.
Načrt pristojnih pa predvideva tudi vpeljevanje davčnih olajšav za izvajanje aktivnosti, ki bi pripomogle k izboljšanju zdravja na delovnem mestu.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.