Da 'veseli' december ne postane 'debeli' januar

V najbolj prazničnem mesecu leta se v povprečju zredimo za kar dva kilograma, saj pojemo veliko več predvsem nezdrave hrane, sladkorja in popijemo več alkohola, na stranske učinke veselega decembra opozarjajo na Lekarniški zbornici Slovenije (LZS). Podoben podatek – čeprav je številka nekoliko nižja – smo našli na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tuje raziskave, ki jih tam navajajo, so ugotovile, da se decembra zredimo za kilogram in pol. V Sloveniji takšna raziskava še ni bila narejena. 

Veliko kalorij, majhen volumen in 'zaveden' želodec

Jedi z veliko kalorijami imajo majhen volumen, želodec se z njimi ne napolni zlahka, zato želodčna in črevesna stena ne pošljeta signala, da sta polna. Zaradi tega naravni občutek sitosti zataji, mehanizem za prazničnim (pa tudi siceršnjim) prenajedanjem s kalorično in nezdravo hrano pojasnjujejo na LZS. Poleg tega hrana, ki ima veliko maščobe in sladkorja, vsebuje malo vlaknin, kar negativno vpliva na prebavo in lahko nemalokrat vodi do zaprtja, dodajajo.  

"Občutek imamo, da nam je hrana obležala v želodcu, pojavijo se napihnjenost, napenjanje, krči in bolečine v želodcu, kislo spahovanje, vračanje želodčne kisline nazaj v požiralnik (refluks) in zaprtje," pravi Darja Potočnik Benčič, predsednica Sekcije javnih lekarniških zavodov pri LZS. To so sicer hitro minljive težave običajno (ne pa vedno) brez dolgotrajnih posledic, so pa zelo neprijetne. 

Medtem ko jo večina odnese s slabšim počutjem in zato tudi razpoloženjem ter nižjo storilnostjo, so pri nekaterih posledice bolj daljnosežne. Praznične dietne pregrehe namreč lahko poslabšajo tudi stanje številnih drugih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in bolezni pljuč, poleg tega lahko povzročijo zamaščenje jeter. 

Kaj storiti, da hrana ne bo 'sovražnik'? 

Slovenski prazniki so velikokrat povezani s praznično obloženo mizo, pogostejšim prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek. Zato je pomembno, da smo ob vseh sladkih, mastnih in slanih dobrotah čim bolj zmerni, svetujejo na NIJZ. 

Konkretno: 

– Na zabave ne hodimo lačni, temveč doma pred dogodkom pojejmo nekaj lahkega. 

– Pazimo na velikost obrokov, izbirajmo manjše porcije, pri čemer si lahko pomagamo z manjšimi krožniki.

– Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane.

– Ne glede na skorajda pregovorno obvezno prisotnost tradicionalnih jedi poskrbimo, da bo jedilnik kolikor se le da uravnotežen, torej tudi z dovolj zelenjave, sadja, kaš in izdelkov iz polnovrednih žit. S tem zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov in zlasti dovolj vlaknine, ki ugodno vpliva na našo prebavo.

– Uživajmo tudi manj mastno mleko in mlečne izdelke ter puste vrste mesa, ki mu odstranimo tudi vidno maščobo. Poskrbimo še, da dovolj časa namenimo telesni aktivnosti.

Ko nastanejo težave:

– Če nastanejo težave oziroma jih lahko pričakujemo, jih omilimo tako, da naslednji obrok načrtujemo kot lahek obrok z dovolj balastnimi snovi.

–Izognimo se sladkorju in živilom iz bele moke, kavi, gaziranim pijačam, ocvrti in mastni hrani, ki lahko težave le še povečajo.

– Kozarec vode z žlico kisa ali limoninega soka običajno spodbudi prebavo in prebavne encime.

– Pomagamo si lahko tudi z riževo ali ječmenovo juho, ki olajšata prebavo.

– V primeru zaprtja sta najboljša telesna dejavnost in hrana z veliko vlaknin. Zaužijemo lahko več surove zelenjave, lupinastega sadja, sokov (npr. slivov, hruškov) in jabolk.

– Uporaba prehranskih dopolnil, ki dokazano spodbujajo izločanje želodčne kisline, prebavnih encimov ali krepijo naravno črevesno floro, je smiselna le v primeru indikacij.

Nasvete smo povzeli po spletni strani NIJZ.