Zmaga slovenskih strokovnjakov – dosegli so omejitev transmaščobnih kislin v živilih

Strokovnjaki Pediatrične klinike, natančneje KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, zlasti doktorica Nataša Fidler Mis in doktor Evgen Benedik, so skupaj z nevladno organizacijo, Inštitutom za nutricionistiko in njeno raziskovalno skupino za prehrano in javno zdravje dosegli pomembno zmago na področju preventive in srčno-žilnih bolezni, so sporočili z UKC Ljubljana.

Zakonska omejitev vsebnosti transmaščob v živilih bo veljala za živila in za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane v Sloveniji

"Gre za pomemben korak k zaščiti zdravja, zlasti nosečnic, doječih mam, dojenčkov, otrok ter vseh skupin prebivalstva. Veseli smo, da nam je na tem področju uspelo priti ob bok Danski, Švici in Avstriji ter prehiteti zakonodajo EU. Zakonska omejitev najvišje dovoljene vsebnosti transmaščobnih kislin (TMK) v živilih bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane v Sloveniji," je poudarila ena izmed glavnih pobudnic Nataša Fidler Mis. "Na izredno neugoden vpliv transmaščob na zdravje nismo opozarjali le nutricionisti in dietetiki, pač pa tudi zdravniki kardiologi in druge internistične stroke iz UKC Ljubljana na različnih strokovnih srečanjih," je dodala.

Da TMK neugodno vpliva na zdravje je leta 1975 dokazal že znanstvenik Thomas, ko je ugotovil, da je stopnja umrljivosti žensk v Veliki Britaniji povezana z zaužito količino TMK, ne glede na geografske in socialne razlike. Leta 1994 sta ameriška znanstvenika Willett in Ascherio potrdila, da so TMK dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Izračunala sta, da v ZDA na leto umre več 30.000 oseb zaradi uživanja delno hidrogeniranih maščob. Ostali neugodni učinki TMK so: povečanje koncentracije trigliceridov in Lpa v plazmi, povečano vnetje notranje površine arterijske stene in večje tveganje za aritmijo, so povzeli z UKC Ljubljana.

Ponekod v Evropi TMK omejili že pred desetletjem

TMK so še posebej škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja ter v prvem letu življenja otroka. Škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov, ovirajo tvorbo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. V Evropi so jih v živilih zakonsko omejili pred desetimi leti in sicer na Danskem, nato v Avstriji, Švici, na Madžarskem, Islandiji in na Norveškem. V ZDA so se za prepoved dodajanja delno hidrogeniranih maščob v živila odločili leta 2005, do podobnih ukrepov pa v Evropi doslej še ni prišlo. V Sloveniji so strokovnjaki vrsto let opozarjali na neugodne učinke TMK, vendar so pomanjkljivi podatki o prisotnosti trans maščob v živilih omejevali utemeljeno in z dokazi podkrepljeno podporo sprejemu strožjih ukrepov, kot veljajo na ravni Evropske komisije, so povedali z UKC Ljubljana.

Znanje o transmaščobah se povečuje

V Sloveniji smo leta 2016 začeli izvajati nacionalni raziskovalni projekt Transmaščobe v živilih, v katerem so analizirali številne vzorce živil. Rezultati so potrdili pogosto uporabo teh škodljivih maščob in pokazali, da bi bilo potrebno to področje urediti s predpisi. Izkazalo se je namreč, da je v Sloveniji prisotnost industrijskih transmaščob v živilih bolj razširjena kot je predvideno. Zato so se naši strokovnjaki zavzeli, da bi sprejeli ustrezne nacionalne predpise, ki bodo v največji možni meri omejili uporabo industrijskih transmaščob v živilih. Hkrati so podprli vlogo Slovenije pri reševanju tega vprašanja na ravni celotne Evropske komisije, pri čemer je cilj popolna prepoved uporabe delno hidrogeniranih maščob v prehrani, so sporočili z ljubljanskega UKC.

Izogibajte se živilom, ki vsebujejo delno hidrogenirane maščobe

Kljub sprejetju pravilnika o največji dovoljeni vsebnosti TMK v živilih, ki bo sicer sprejet aprila 2019, pa z UKC Ljubljana svetujejo potrošnikom, še posebej pa nosečim in doječim materam, dojenčkom, otrokom, mladostnikom, bolnikom z rakom ter bolnikom z boleznimi srca in ožilja, da se pri izboru predpakiranih živil povsem izogibajo tistih, ki imajo na seznamu sestavin navedene delno hidrogenirane maščobe. Čim manj naj pojedo tudo ocvrtih jedi. Kot dodatni preventivni ukrep še priporočajo, da omejijo uživanje predpripravljenih živil, še posebej takšnih, za katere ne morejo izključiti prisotnosti delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki se najpogosteje uporablja pri pripravi piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic.

Tudi v gostilnah potrošniki lahko povprašate, ali pri pripravi živil uporabljajo delno hidrogenirane rastlinske maščobe in jih na ta način morda spodbudite, da jih bodo prenehali uporabljati.