Čas za Zemljo

FOTO in VIDEO: Plastike v morju že skoraj toliko kot rib: zaradi naših odpadkov poginjajo ptice, želve, kiti ...

Ljubljana, 02. 03. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
94

Če se vam zdi, da so plastika in smeti sredi oceanov nek oddaljen problem, pomislite še enkrat. Vse se vrača, vse se plača, pravi slovenski pregovor in to še kako velja za plastiko, ki jo odvržemo. Živali jo pojedo, mi pojemo njih. Po drugi strani pa veliko živali umira v strašnih mukah - zaradi zastrupitev, zadušitev, prebodenih želodcev, lakote kljub občutku sitosti ...

Več videovsebin
  • Živali umirajo, ker mislijo, da so site
    03:05
    Živali umirajo, ker mislijo, da so site
  • Nepredstavljivo: morje plastike
    01:34
    Nepredstavljivo: morje plastike
  • Se sploh zavedamo, kaj puščamo za sabo?
    00:24
    Se sploh zavedamo, kaj puščamo za sabo?
  • Kaj lahko storimo?
    02:29
    Kaj lahko storimo?
Leta 2050 bo v morju po teži več plastike kot rib.

V morjih in na kopnem je na milijone bolj ali manj velikih, celo za prosto oko skoraj nevidnih, kosov plastike in tudi drugih smeti - od stekla, lesa do pločevink. Če menimo, da se nam to tako ali drugače ne bo vrnilo, se motimo.

Morske živali - od najmanjšega zooplanktona do rib, sesalcev in ptičev - se s plastičnimi odpadki, ker jih zamenjujejo za hrano, prehranjujejo. V prebavnem traktu se sproščajo strupi, ti se nalagajo v tkivu, vse to nato potuje po prehranjevalni verigi k naslednjemu plenilcu. In kdo je na koncu? Človek. 

Želva v primežu odpadne ribiške mreže.
Želva v primežu odpadne ribiške mreže. FOTO: AP

Plastika predstavlja sicer tudi druge pasti. Nekatere študije kažejo, da onesnaženje s plastiko vpliva na najmanj 600 do 700 morskih vrst. Kot ocenjujejo strokovnjaki, so plastični odpadki krivici za smrt več kot milijon živali na leto. Sledijo primeri (nekateri prizori so nazorni in zelo kruti).

Problem se začne že pri najmanjših koščkih plastike in najmanjših morskih živalih

Plankton je eden izmed temeljev preživetja v morju in tudi na kopnem. Fitoplankton ali rastlinski del teh mikroorganizmov skrbi, da iz ozračja srka ogljikov dioksid in ga s fotosintezo spreminja v kisik. Zooplankton ali živalski plankton pa je za premnoge morske živali začetek prehranjevalne verige. Znanstveniki so potrdili, da tudi najmanjši člani morskega življa uživajo plastiko, mikrodelce zamenjujejo za hrano. 

Kako to preprečiti? Držite se načela: zmanjšuj, ponovno uporabi, recikliraj.

Obstajajo alternative - okolju prijaznejši materiali, ki razpadejo prej kot plastika. Uporabljajte vrečke iz blaga, ki zdržijo tudi več let ...

Študija, ki so jo lani opravili pri programu onesnaženja oceanov pri Vancouver Aquariumu, se je osredotočala na mikroplastiko, gre za zelo majhne delce ali vlakna, ki so ali narejena tako majhna - denimo sintetična vlakna oblačil, ki se v naravo sproščajo o pranju ali pa delci v sredstvih za piling kože, lahko pa so mikrodelci posledica razpadanja večjih kosov plastike. Obe vrsti sta po oceanih zelo razširjeni. Študija se ni neposredno osredotočala, kako plastika vpliva na mikroorganizme, najverjetneje delci blokirajo prebavni trakt, znanstvenike predvsem skrbi dejstvo, da se ti neprebavljivi plastični delci pomikajo po prehranjevalni verigi. Namreč, četudi žival neposredno ne zaužije plastičnega delca, ga užije prek drugih živali. Številne študije so že dokazale, kako negativen vpliv ima plastika na reprodukcijo in zdravje morskih živali.

Tako plankton je plastiko:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Močno na udaru so ptice

Vsem živalim, ki zaužijejo plastiko, je skupno, da jim neprebavljivi kosi zapolnijo želodec in blokirajo ali prebodejo prebavni trakt. Živali zato zaradi zastrupitve ali občutka sitosti poginejo zaradi lakote. Na milijone ptic pogine vsako leto, še najbolj prizadete so določene vrste albatrosov zaradi njihovega načina lova.

Fotografije ptic, za katere je bila usodna plastika, je mogoče videti tudi na razstavi Končna postaja: morje? v Muzeju za arhitekturo.
Fotografije ptic, za katere je bila usodna plastika, je mogoče videti tudi na razstavi Končna postaja: morje? v Muzeju za arhitekturo. FOTO: Damjan Žibert

Ptice se namreč zapodijo v vodo in z odprtim kljunom drsajo po vodi in tako spotoma naberejo tudi najrazličnejše plastične odpadke. Spet druge ptice se zapodijo naravnost v plastičen odpadek, saj jih na njihovo nesrečo barvne plavajoče pasti še kako privlačijo. Šokanten je podatek, da so pri vrsti albatrosov laysan (Phoebastria immutabilis) v kar 98 odstotkih pregledanih ptic v želodcih našli plastiko.

Midwayski atol

Iz zraka je 2,4 kvadratnega kilometra veliko otočje Midway videti kot raj s peščenimi plažami in turkiznim morjem. Raj za milijone ptic, predvsem albatrosov laysan, želve in tjulnje. Ljudi je nekaj deset, večinoma gre za raziskovalce, ki preučujejo albatrose in druge ptice na otoku, ležečem v severnem Tihem oceanu, nekje na tretjini poti med Honolulujem in Tokiom.

Bitka za Midway je pomenila preobrat na tihomorskem področju druge svetovne vojne. Zdaj se odvija drugačna bitka za Midway.

A od blizu se razkrije tragičnost tega atola. Poln je plastike, ki je tja priromala iz vsega sveta. Nekateri kosi so še veliki, spet drugi so kot mivka, zato že govorijo o plastičnem pesku. Plastičnih koščkov je na otoku toliko, da bo najverjetneje vsaka tamkajšnja ptica zaradi nje poginila. Otok leži na sredini tako imenovane velike pacifiške cone smeti, ko morski tokovi oblikujejo velike zaplate smeti. Ob razpadanju plastike na manjše delce se morje spreminja v nekakšno plastično juho.

Vsako leto ptice na otok prinesejo več kot štiri tone plastike, dodatno jo nanesejo tudi morski tokovi. Ptice tam gnezdijo in starši svojim mladičem prinašajo hrano, ki je vse prevečkrat plastična. Ko ptica pogine, razpade, za njo pa ostane kup plastike.

Kako očistiti otok - to je, kot navajajo pri Scienceline, misija nemogoče. Ameriška administracija za oceane in atmosfero (NOAA) vsakič odpelje nekaj smeti, ko so v bližini njihove ladje. A bližina ladij je lahko za otok zelo nevarna, saj se na trupih skrivajo invazivne vrste. Prav tako že kmalu na otok znova zanese nove velike kupe smeti, problematični pa so predvsem manjši koščki, ki jih je na milijone. 

Želve, kiti, tjulnji …

Kup plastičnih vreč, ki so jih našli v želodcu kita. Žival je tako trpela, da so jo evtanazirali.
Kup plastičnih vreč, ki so jih našli v želodcu kita. Žival je tako trpela, da so jo evtanazirali. FOTO: AP

Na otoku Midway poleg ptic živijo tudi želve in tjulnji, tem prav tako grozijo odpadki. Še posebej so nevarne odpadne ribiške mreže, v katere se lahko zapletejo. Zato tamkajšnji prebivalci smeti spravljajo na kupe. V morju je plastiko še toliko težje pobrati.

Podobno težavo kot ptice imajo tudi kiti, ko lovijo na način, da precejajo vodo. Tako ulovijo ribe, mimogrede pa še velike količine smeti. Nedavno smo poročali o kitu, ki je imel v želodcu kar trideset plastičnih vrečk. Te so bile za kita usodne.

Pred leti je zaokrožil posnetek samca želve vrste Olive Ridley, ki je imel v nosnici plastično slamico. Koliko časa menite, da je nekdo uporabljal plastično slamico? Pet, deset minut? 

Smrtonosne plastične pasti

Tjulnju je ribiška vrv močno poškodovala vrat.
Tjulnju je ribiška vrv močno poškodovala vrat. FOTO: AP

Nešteti so tudi primeri, ko so se morske živali zapletle v odpadno plastiko, odpadne ribiške mreže in so nato v agoniji poginile. Ribiške mreže so mnogokrat nevidne pasti, v katero se ujamejo ribe, morski sesalci, želve … Mreže in vrvi jih ali zadavijo ali pa poginejo od lakote, ker ostanejo ujetnice.

Mreže so postale težave tudi za ladje. Skrivajo se namreč pod površjem, ker so je ujele na podvodne skale in mimogrede jih lahko zagrabijo ladijski propelerji. Vsako leto to povzroči več milijonov evrov škode transportni in ribiški industriji.

Nekatere živali imajo srečo, ko jih rešijo iz primeža gotove smrti:

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Potovanje invazivnih vrst

Problematično je tudi, da plastika omogoča potovanja - na različne plavajoče kose se nabirajo organizmi, ki si tako 'prištopajo' pot v kraje, kjer jih niso poznali. Nova invazivna vrsta pa lahko povzroči ogromno škode. Invazivne vrste namreč z lahkoto porušijo obstoječe ekosisteme, saj tam živeča bitja nimajo obrambnih mehanizmov proti tujkam.

Živali so seveda iznajdljive in tako s pridom uporabljajo nov material. Tako rakci uporabljajo plastične odpadke za svoje hiške, školjke in morsko rastlinje se lepi na potopljena vedra … a vedeti je treba, da za razliko od naravnega kamna v vodi, plastika nase veže strupe in tudi sama plastika je iz dolgih polimernih spojin … vse to prehaja v organizem živali in tako se vrtimo v začaranem krogu.

Čas za Zemljo
Čas za Zemljo FOTO:

KOMENTARJI (94)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Marija Dezire
17. 11. 2017 19.31
+4
Boge živali((( Nekaj bi mogli ukrenit glede tega...
flojdi
26. 11. 2017 15.28
+2
flojdi
26. 11. 2017 15.31
+1
gripson
12. 11. 2017 17.39
+7
Plastika se pridobiva iz nafte, in dokler bo naftni lobi tako močan, bo pač tako. Mogoče bi bilo pa za razmisliti, da bi vso plastiko vrnili dobaviteljem?
Igor33
07. 11. 2017 17.10
-5
24 ur slabši ste od najslabšega papagaja. Kolikokrat že ponavljan članek pa fotke?....
Heinke
30. 10. 2017 14.38
Dali so jih tehnologijo, odgovornosti pa ne. Nastradajo pa nedolžni, živali, kot vedno. Sicer pa še sami niso dosti boljši od živali, saj nekateri ljudje živijo med smetmi.
LandyRover
04. 03. 2017 15.05
-1
Res je predvsem afrika in otoki, kamor pogledaš kupi plastike
cecen
02. 03. 2017 22.53
+22
Mislim da Peking v enemu mesecu proizvede več smeti, kot Slovenci v celemu letu. Ne nabijajte neumnosti, ker ste "rahlo" patetični. Mislim, da smo kot narod precej dobro ekološko ozaveščeni in da veliko naredimo, da se naša ljuba državica ohranja čista (imamo ekstreme, ki dokazujejo nasprotno, vendar jih hvalabogu ni veliko). Sicer pa nismo sami krivi. npr: včasih sem kupil gajbo pive v steklenicah, ker sem jo lahko vrnil. Danes se isto pivo prodaja v nepovratnih steklenicah in je na količino precej dražje, kot v pločevini. In ker verjetno nisem edini je posledično bistveno več odpadkov, kot bi jih drugače bilo. Kaj pa obrati za predelavo počnejo pa je njihova stvar (in naš denar). Mogoče bi lahko naredili en dober prispevek na to temo? Za spremembo objektiven?
Apostol1
03. 03. 2017 09.05
+9
To da Peking proizvede več smeti v enem mesecu je pa res odkritje tople vode ni kaj Slovenija ima 2,6 milijona prebivalcev Peking pa 21,15 milijonov prebivalcev. kar se pa tiče ozaveščenosti ljudi smo pa na zelo nizkem nivoju pojdi v en trgovski center in za blagajno štej ljudi ,ki ne uporabijo niti ene plastične vrečke , če jih boš naštel od 1000 vsaj 20 bo to že čudež začeti je pa treba pri varstvu okolja s posamezniki ker če bodo recimo hipotetično vsi posamezniki osveščeni in disciplinirani potem tudi velike ne bodo več onesnaževale in ta članek je žal še kako objektiven ,dovolj je samo pogledati ubogo želvo pa tudi če nič ne prebereš.
KungFuPanda
03. 11. 2017 14.32
+6
Kot narod sploh nismo ekološko osveščeni. V to nas sili zakonodaja. Jar poglej v gozd, koliko kosovnih odpadkov najdeš. In to, da kitajci proizvedejo več smeti, kot mi, je samo prelaganje odgovornosti. Vsak posameznik, slovenec, kitajec, američan... mora vzeti odgovofnost v svoje roke, drugače se bomo samo sklicevali na druge, naredili pa nič.
flojdi
26. 11. 2017 15.30
-1
Uporabnik458403
02. 03. 2017 21.36
+37
Tako drago placujem komunalne prispevke, celi jih zelo sortiram in na koncu sem jaz kriv, da so te smeti v morju........
Kollerik
04. 03. 2017 19.36
+2
KungFuPanda
05. 03. 2017 20.05
+9
Še vedno je po poplavah na drevesih ob Savi polno plastike. Torej še vedno slabo sortiramo, da gre plastika po Savi navzdol...
boris.a
02. 03. 2017 19.43
-5
pa kaj zdaj meni vriskate,kaj imam pa jaz z to plastiko
LOS - T
02. 03. 2017 18.54
+11
Mislim da tale apel spet ne leti na prave ljudi, Slovenci smo v večini ekologi, tiste tri piksne ki odletijo v morje na kaki pijanski barki pa niso neka škoda. Tole je treba na Kitajsko, v Indijo, na Tajsko itd, tam leti vse v reke in potem samo cele otoke plastike odnese naprej, saj je bil že več kot en dokumentarc na to temo na discoveryju in geographicu. Ne nabijajte nam vest s takimi, novinarji, pejte to kazat tja na vzhod. In toliko truda posvečamo čeladam, pasovom, cigaretom, ki ne škodujejo naravi, nič ali pa malo pa vzgoji najmlajših, da se plastenke in vrečke in druge smeti ne sme metati povsod.
Mnekej povedou
02. 03. 2017 19.46
+2
No dj naslednjič k kj kupiš poglej kje je narejeno in če ta država ni ekološka, ne kupi. Lahk smo mi ekologi in naravovarstveniki, če nam vso svinjarijo izdelujejo na vzhodu, tko da je tvoje razmišljanje totalno zgrešeno in ja če bi blo nam(zahodu) tolk mar za čistejše okolje bi jim podarili tehnologije, ki smo jih razvili, ane. Poleg tega, si se mogoče vprašal kaj je z Fukošimo in z vsemi bojnimi in radioaktivnimi strupi, ki jih je vojska iz VZHODA deponirala v morjih in počasi prehajajo v habitat. Poleg tega ne vem kam si hodil v šolo sam nas so že v 1. razredu učil da se smeti odlagajo v smetnjake?? Tko da ne ti men, pa mal širše glej ne sam pred svoj nos in že vem zakaj ne veš. A sploh maš osnovno šolo???
o22
02. 03. 2017 18.22
+28
Nehajte že izdelovati plastiko ,pa še kakšno drugo nepotrebno surovino. Mi že kar nekaj časa močno omejujemo porabo PVC.Mleko in vse ostale tekočine bi lahko bile pakirane v steklenicah tako kot nekoč in smo jih veselo vračali ,ker je bila embalaža draga.
falco1
02. 03. 2017 18.22
+1
Naših odpadkov dokler retardirani mornarji mečejo plastiko v vodo imam jaz čisto vest.
Racio
03. 03. 2017 17.54
+3
večina plastike pride v morje po rekah...
soncek1098
02. 03. 2017 18.13
+3
Dokler najvecje, svetovne indujstrije, proozvajalci = dokler najvecji svetovni onesnazevalci Zemlje ne bodo obcutno zmanjsali emisij in odpadkov v okolje, do takrat bodo vsa prizadevanja majhnih drzav, posameznikov, jalova. Zemlja ne caka, ampak ze reagira (se vsako leto rekordno segreva itd.) in bo tujek = cloveka preprosto izbrisala iz oblicja, kot je ze stevilne civilizacije, ki so na njej porusile ravnovesje. Zemlja pa bo v ca 1000 letih sama ponovno vzpostavila ravnovesje (na kopnem, v vodah in v zraku - 1000 let za Zemljo ni nic).
KungFuPanda
02. 03. 2017 20.31
+3
Vsaka država, najhna ali velika, je sestavljena iz posameznikov. In vsak posameznik si misli enako, kot ti; da sam ne bo spremenil nič. Zato se nič ne spremeni. In ja, strinjam se s teboj, da bomo izumrli.
natolcevanjenapolno
02. 03. 2017 18.11
-1
samo 24 bedakov kar naprej zivi...
ni_mi_vse_eno
02. 03. 2017 17.40
+0
Čas za uvedbo novega davka, da bodo proizvajalci morali proizvajati še več plastike, da bodo preživeli na trgu. Eksponentna rast je dobra in ključ do blaginje, zato moramo vsako leto proizvesti več plastike in več odpadkov, ker le tako bomo lahko živeli v blaginji, med tem ko nam privatniki posojajo potiskane papirčke za dolg in obresti. Le ne vprašajmo se zakaj so vse države zadolžene.
Uporabnik458403
02. 03. 2017 16.03
-2
A morski psi pa se hranijo z krompirjem?
hansola
02. 03. 2017 15.11
-7
Plastika pobija? Malo morgen. Največ, in to daleč največ morskega življenja pobije lovljenje rib. In to ne tistih rib, ki se jih lovi. Za eno kilo rib se ujame in ubije ter zavrže 5kg ostalih morskih prebivalcev. Zdaj pa ribojedci, upam da že imate pripravljen govor, da boste svojim potomcem od 20150 naprej opravičevali, zakaj zaradi vas v morju ni več nič druga kot plankton.
ToJeToZaZdaj
02. 03. 2017 17.09
+2
Po tisti letnici, katero si napisal, ne bo več problemov...
mamico_vam...
02. 03. 2017 15.10
+2
In kolk je rib v morju?
ni_mi_vse_eno
02. 03. 2017 17.41
+1
vedno manj. To vemo, ker imamo vsako leto boljšo tehnologijo lovljenja rib in jih vsako leto nalovimo manj. :)
up_
02. 03. 2017 13.52
+11
mi ločujemo oni pa pol kipajo v morje. naj nehajo izdelovati tako plastiko in adijo.
xTejax
02. 03. 2017 13.30
+19
Najbolj žalostno in kruto je to, da pogosto predvsem tistim, ki so osveščeni in jim je jasno, da s svojim početjem škodujejo naravi, živalim in njihovemu preživetju..., enostavno "dol visi" in jim je vseeno. Pogosto slišim koga prepotentno reči, zakaj bi on skrbel za to, saj tudi drugi ne oz. kaj bo ta vrečka proti vsem, ki jih drugi vržejo...in podobno. Potem pa dobimo te rezultate...
Verbena
02. 03. 2017 12.36
+18
Osveščanje ljudi nima rezultata, vsaj tega ne, da bi to plastiko odlagali na določena mesta ... kako zmanjšati prisotnost plastike , ki je skoraj nerazgradljiva ? , prenehati jo izdelovati !!