Slovenija

FOTO: Prenova Cukrarne: za 18,2 milijona evrov bo Ljubljana dobila nov kulturni center

Ljubljana, 04. 04. 2014 08.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
130

Arhitekti s ponosom razkazujejo, kako bo videti prenovljeno območje Cukrarne. Obljubljajo, da bomo iz tovarne sladkorja dobili tovarno kulture, mi pa lahko le upamo, da usoda Cukrarne ne bo enaka usodi še dveh drugih kulturnih spomenikov – Šumija in Kolizeja, kjer zevata gradbeni jami.

Od srede 9. aprila dalje bo v Galeriji Kresija na ogled razstava Cukrarna – od tovarne sladkorja do tovarne kulture, ki jo skupaj z Mestno občino Ljubljana pripravlja Biro Scapelab. Prav njihovi arhitekti so zmagovalci natečaja iz leta 2009, ki predvideva prenovo celotnega območja Cukrarne. In ker časi tako velikim in zahtevnim finanančnim projektom niso naklonjeni, bomo na prenovo celotnega območja morali še počakati. V prvi fazi prenove bo tako na vrsti obnova stare in propadajoče stavbe Cukrarne, ki je s svojo bučno zgodovino ena zanimivejših stavb pri nas.

Propadajoča opečnata stavba stare Cukrarne bo vendarle doživela prenovo.
Propadajoča opečnata stavba stare Cukrarne bo vendarle doživela prenovo. FOTO: Damjan Žibert

Malo zgradb je v Ljubljani tako poznanih, kot je Cukrarna. Zaznamovale so jo industrijska revolucija, vojne, požari, potresi, umetniško gibanje moderne in finančne avanture, ki so iz nje izklesale prvovrstno stavbno dediščino.

Izjemna stavba, ki propada

Fabianijev most je Cukrarno presekal na dva dela.
Fabianijev most je Cukrarno presekal na dva dela. FOTO: 24ur.com
Ob gradnji Fabianijevega mosta so Cukrarno presekali na dva dela. Drugi, manjši del stavbe so med gradnjo mostu statično sanirali, medtem ko so na večjem delu stavbe ponekod obnovili strešnike, zamenjali žlebove in nekaj ometa. Pogled na propadajočo stavbo daje jasen odgovor, da kulturni spomenik ni vzdrževan, kot bi se spodobilo. Zato so mnogi razpravljali tudi o tem, ali morda vendarle ne bi bilo bolje, da bi stavbo porušili in na tem mestu zgradili novo.

Tudi mi se strinjamo, da gre za izjemno stavbo tako po obliki kot vsebini. A današnji pogled na propadajočo opečnato stavbo z zabitimi vrati in okni ter podporniki, ki skrbijo, da se stene ne sesujejo na mimoidoče ni prijeten. Z izgradnjo in odprtjem Fabianijevega mostu avgusta 2012 je stavba postala še veliko bolj razgaljena in marsikdo se ob pogledu nanjo zdrzne. Dolga leta je bila namreč stavba prepuščena naključnim posegom in vztrajnemu propadanju.

Tega bo, kot kaže, kmalu konec. Skoraj dvesto let stara zgodba z letošnjim letom dobiva sodoben obrat. Avtorji idejne prenove obljubljajo, da bo s prenovo propadajoče Cukrarne mesto hkrati dobilo "zametek širitve mestnega središča, nov prostor kulture in bodočo atrakcijo sprehajalcev in obiskovalcev glavnega mesta". Prepričani so, da gre za dediščino, za katero nedvomno velja, da jo je potrebno obnoviti ter s primernimi vsebinami oživiti tako, da bo spet postala del aktivnega življenja mesta in bomo nanjo lahko ponosni.

Nekoč ena največjih tovarn sladkorja, danes ena največjih sramot Ljubljane.
Nekoč ena največjih tovarn sladkorja, danes ena največjih sramot Ljubljane. FOTO: Damjan Žibert

S tem že obljubljajo, da se zgodba ne bo razpletla v smeri, kot se je zgodba še dveh izrednih spomenikov kulturne dediščine v Ljubljani. Gre za stavbo nekdanje delavnice sladkarij Šumi v središču mesta, ki je bila v sedemdesetih in osemdesetih letih zbirališče svobodomiselnih umetnikov in kulturnikov, ter za stavko Kolizej na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Namesto teh dveh stavb naj bi dobili sodobno zasnovan Center Šumi ter Novi Kolizej, a sta zaenkrat na njunem mestu zgolj gradbeni jami.

V Cukrarni začetki slovenske industrije

Rafinerijo sladkorja sta leta 1828 postavila trgovca iz Trsta, Rossman in Pelican. Za naložbo sta se odločila zaradi sprememb carinske zakonodaje v tedanji avstro-ogrski monarhiji in s tem med prvimi izkoristila prve zamahe industrializacije, s tem pa tudi globalizacije. Prav v Cukrarni so leta 1835 pognali prvi parni stroj na Slovenskem.

Odstranitev vseh notranjih sten in etažnih konstrukcij se je skozi analizo izkazala za edino finančno vzdržno rešitev.
Odstranitev vseh notranjih sten in etažnih konstrukcij se je skozi analizo izkazala za edino finančno vzdržno rešitev. FOTO: Scapelab, arhitekturni biro

S pritegovanjem dodatnih lastnikov in kapitala je tovarna dobivala dodatne kotle, zmogljivosti in prostore. Hitro je pridobila dve nadstropji, leta 1854 pa je zrastel tudi prvi podaljšek. Sledila so leta širitev, prezidav in dozidav, s katerimi je Cukrarna dobila značilno sestavljeno strukturo. Na svojem višku je v Cukrarni delalo več kot 200 delavcev, njeni lastniki pa so desetletja beležili krepke dobičke. Leta 1858 je razvoj navidezno ustavila nesreča. Požar, ovekovečen tudi v sliki Franza Kurza Goldensteina- Cukrarna v plamenih, je bil po pričevanjih očevidcev tako strahovit, da se je stopljen sladkor cedil v Ljubljanico, “ki je več dni tekla rjava in sladka”. Dejanski vzrok za zaustavitev proizvodnje pa je bila nova tehnologija pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese, odkrita v Franciji.

Tobačna tovarna, kasarna in zatočišče za ubožane literate

Po drugi svetovni vojni je Cukrarna postala zatočišče za ljudi z roba družbe, za brezdomce, mezdne delavce in prostitutke.

Nekaj časa so v njej stanovali vojaški rekruti, kasneje je postala tobačna tovarna, po še enem požaru pa je Cukrarna cesarstvu služila kot kasarna. Po potresu leta 1895 so se vanjo zatekle družine brez strehe nad glavo. Med njimi tudi gospodinja Polonca Kalanova, ki jo danes poznamo kot stanodajalko Josipa Murna. Za prva imena slovenske moderne - Murna, Ketteja, Cankarja, Župančiča, Prijatelja in druge - je bila sobica v zapuščeni stavbi dom in hkrati prostor ustvarjanja. Tu so se družili, prebirali svojo poezijo in v njej ustvarili nekatera svoja najbolj znana dela.

In kako bo videti prenovljena Cukrarna?

Stavba ima zelo pomembno lokacijo v urbanistični zasnovi Ljubljane. Postavljena je na samem začetku predvidenega razširjenega mestnega središča in bo tako ena od programskih atrakcij promenade, ki bo od Špice in preko mestnega središča segala do novega Fabianijevega mostu.

V poklon slovenski moderni bo Cukrarna postala nova tovarna kulture, prostor živahnega prepleta sodobne umetniške produkcije vseh zvrsti, ki bo generiral nov razvoj mesta ter bo zanimiv tudi v smislu turistične ponudbe mesta, napovedujejo snovalci prenove.

MOL se je prenove objekta lotila leta 2009, ko je razpisala anonimni javni natečaj za rešitev ureditve območja Cukrarne. Med 16 prispelimi predlogi je strokovna žirija izbrala predlog arhitekturnega biroja Scapelab. Prenova historične stavbe sodi v prvo fazo urejanja širšega območja ob Poljanski cesti. Idejna zasnova za prenovo Cukrarne je bila pripravljena leta 2013, letos pa je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki omogoča začetek pridobivanja evropskih sredstev, potrebnih za obnovo.

Ocenjena vrednost prenove objekta s pridobitvijo gradbenega dovoljenja po podatkih arhitekturnega biroja znaša 18,2 milijona. Del sredstev bo zagotovil Bruselj. Kdaj se bo gradnja začela in končala, pa je močno odvisno od tega, kako uspešen bo investitor pri črpanju evropskih sredstev.

Prenova dotrajane stavbe je ocenjena na 18,2 milijona evrov.
Prenova dotrajane stavbe je ocenjena na 18,2 milijona evrov. FOTO: Damjan Žibert

Že pred leti so gradbeni inženirji opozarjali, da se Cukrarne ne splača obnavljati, ker so zidovi predvsem v pritličju stavbe v tako zelo slabem stanju, da bi bila tudi po prenovi in uvedbi vseh najzahtevnejših posegov prenova vprašljiva. Prepričani so, da bo izvedba vseh sanacijskih del in drugi stroški obnove presegli ceno novogradnje.

Ostala bo zgolj lupina stavbe, znotraj nje pa razstavni prostori

Cukrarna je bila skozi zgodovino večkrat prezidavana in dograjevana, večkrat so njeno strukturo spreminjale tudi nesreče, požari in vrste nepremišljenih prezidav in preureditev. Zaradi vseh teh prekrivajočih in nasprotujočih si posegov projekt prenove predvideva popolno odstranitev vseh notranjih konstrukcij. Ohranja zunanje ostenje stavbe, nosilca industrijskega duha, kot ga varuje tudi začita Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Večnamenski prostor osrednje avle, ki bo odprt vse do ostrešja.
Večnamenski prostor osrednje avle, ki bo odprt vse do ostrešja. FOTO: Scapelab, arhitekturni biro
MOL je leta 2009 razpisala javni natečaj za celovito ureditev območja Cukrarne in Ambroževega trga z obrežjem Ljubljanice. Ta predvideva arhitekturno zasnovo novega upravnega središča. Na natečaju je bil izbran arhitekturni biro Scapelab.

Znotraj stavbe so načrtovani moderni postori, ki bodo namenjeni razstavljanju kulturne produkcije. Vstavljeni so na način, ki je izrazito sodoben in zavestno odstopa od obstoječe zgodovinske materije zunanjih zidov, opozarjajo v arhitekturnem biroju in dodajajo, da bosta v novonastali praznini dva velika programska volumna, lebdeča nad parterjem in med seboj povezana z mostovi in dvigalom, s čimer bomo dobili prilagodljiv galerijski in prireditveni prostor. V prenovljeni Cukrani bodo svoj prostor našli tudi jazz klub, restavracija, multimedijski prostor ter specializirana knjigarna in knjižnica. V kleti zgradbe je predvidena sodobno opremljena delavnica kot podpora produkciji. Južno dvorišče je oblikovano kot prireditveni prostor, s stopničasto dvigajočimi se sedišči pod krošnjami dreves.

KOMENTARJI (130)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PircGusar
05. 04. 2014 10.12
+0
Sam da so kulturni centri... fabrike se pa zapirajo!?
lilihip
11. 10. 2018 10.55
-1
hotchilipoper
05. 04. 2014 08.42
-1
Naj porabijo denar za kaj bolj pomembnega
hotchilipoper
05. 04. 2014 08.41
-1
Kaj če nam kultura,ko pa ni denarja za preživetje
NavihanNavihan?ek
04. 04. 2014 23.35
+5
najbolj koristno bi bilo da se zadevo podre in se na tem mestu začneta gojiti krompir in pšenica
METKA102
04. 04. 2014 14.57
+1
Saj sanje so pa še dovoljene.
jan.k94
04. 04. 2014 13.59
+12
Ful potrebujemo to
Dragan G
04. 04. 2014 13.35
+13
Spet bo nekdo na veliko kradel
fujjjjjj
04. 04. 2014 13.29
+11
lep naslov a nepopoln.Morali bi dodati še Ljubljana bo dobila par novih miljonarjev,KPK par novih primerovKriv pa tako ali tako ne bo nihče.
troli bonboncki
04. 04. 2014 13.03
+1
jankomafija ;)
heavyd
04. 04. 2014 12.27
+7
Novi GREP se že ustanavlja. Novi Jankovičevi sodelavci pa bojo svoje Lamborghinije pa Bentleyje parkiral kar pred vrata parlamenta.
heavyd
04. 04. 2014 12.25
+1
Tako veliko krizo lahko prežene samo najvišji nebotičnik v Evropi!
ponosen_na_24ur
04. 04. 2014 12.24
+2
za ta denar bodo le temelje postavil pol bo zmanjkalo denarja kot večkrat
spletni_nepridiprav
04. 04. 2014 12.24
+6
delovna mesta so preveč mainstream. slovenija potrebuje kulturo da lahko hipsterji not visijo in napajajo svoje baterije 8 ur na dan
matija888
04. 04. 2014 12.10
+8
Kakšna prispodoba: Titanik se potaplja, orkester pa igra. Slovenija tone, namesto reševalnih čolnov kupuje orkester.
SDS_je_poden
04. 04. 2014 12.23
+0
Če občina Ljubljana nebi imela denarja, tega pač nebi gradili. Dejte se že navadit, da živite v kapitalizmu in da vam država ne bo dala nič. Vi morate dati državi, za to smo se leta 91 odločili v večini. Al bi vi raje imel socializem? Še ne veste čist točno.... se mi je zdel.
matija888
04. 04. 2014 13.59
+2
V Ljubljani je pa itak vse štirikrat preplačano, karkoli se gradi, samo da Zoki svoje dobi. Očitno je treba najti nov način za zgrešene investicije poravnat. Stožice, Mesarski most..., komunalo so vam pa tako že podražili ne dolgo nazaj. Vse bo to narod plačal s prelivanjem denarja iz enega resursa v drugega. Potem vam Zoki pa diagrame kaže, kako to poteka. Naivneži.
krnekilojz
05. 04. 2014 08.59
+1
Kolani
04. 04. 2014 11.45
+7
Čeprav životarimo, ampak kulturno životarimo.
Kolani
04. 04. 2014 11.44
+19
Da, to potrebujemo v teh težkih časih. Tega nam res manjka.
Sputnik8
04. 04. 2014 11.42
+5
Koliko kulturnega osebja se bo zaposlilo na seske države???? Spet se zapravlja denar direktno ter zaposlujejo ljudje v javni upravi.....
banani
04. 04. 2014 11.13
+2
ja sure...prej se bo podrla hh...a nebi na tem mestu raj zgradil kaj bol pametnega zivljensko pomembnega?
damirg@email.si
04. 04. 2014 10.58
-5
brezposelni spet jamrajo kako nimajo za jesti... delovnih mest je dovolj. pejte delat. a čakate da vam država da?
Spawn
04. 04. 2014 10.53
+24
Folka za jest nima, zunanju dolg države se je v zadnjih šestih letih potrojil, mi pa kulturne centre zidamo. Svaka čast. Res. :)
Sputnik8
04. 04. 2014 11.40
+8