Mineva 60 let od konca triletne vojne na Korejskem polotoku. Na današnji dan sta Severna in Južna Koreja podpisali premirje, nikoli pa nista sklenili mirovnega sporazuma. Državi sta še vedno sovražno naravnani. Vojna je po nekaterih ocenah terjala več kot 3,2 milijona smrtnih žrtev.
Južna Koreja je obletnico prvič praznovala z veliko državno spominsko slovesnostjo. Veliko bolj slovesno in bahavo pa je bilo v Severni Koreji, kjer obletnica velja tudi za dan zmage.
Pripravili so, kot sami pravijo, največjo vojaško parado do zdaj. Mladi voditelj Kim Džong Un je na ogled postavil rakete dolgega dosega in drugo oborožitev, nebo so parali vojaški lovci in helikopterji. Vojaki in vojakinje so v popolnih formacijah korakali po trgu Kim Il Sunga v Pjongjangu in prepevali: ''Borimo se, borimo … Za republiko''. Ko se je na podiju pojavil voditelj, je na tisoče vojakov in gledalcev začelo kričati: ''Zaščitili bomo Kim Džong Una s svojimi življenji!''
Mirovnega sporazuma niso nikoli podpisali
Razloge za korejsko vojno je mogoče poiskati v blokovski delitvi sveta po drugi svetovni vojni, že pred tem pa so si zlasti Kitajska, Japonska in tedanja Sovjetska zveza vrsto let prizadevale za prevladujoč vpliv na Korejskem polotoku. Ta je bil leta 1945 razdeljen po 38. vzporedniku. Severni del so zasedle sovjetske sile, ZDA pa so v južnem delu vzpostavile vojaško vlado.
Da bi z vojaško zmago dosegli ponovno združitev obeh Korej pod komunistično vladavino, so severnokorejski vojaki v noči na 25. junij 1950 začeli prodirati proti 38. vzporedniku in sprva dosegali velike uspehe. Poveljevanje vojaškim enotam iz 15 članic ZN, predvsem iz ZDA, je 7. julija prevzel general Douglas MacArthur, pod vodstvom katerega so enote jeseni 1950 prekoračile 38. vzporednik in dosegle kitajsko-korejsko mejno reko Jalu. V vojno je nato s prostovoljnimi enotami posegla še Kitajska, za katero je imela Severna Koreja zelo pomembno vlogo varovalne države.
Pogajanja o premirju so se začela že 10. julija 1951, sporazum o premirju pa je bil dokončno podpisan 27. julija 1953. V Panmunjonu sta ga podpisala generalpodpokovnik William Harrison v imenu enot Združenih narodov in general Nam Il v imenu Severne Koreje. Premirje določa, da meja med Severno in Južno Korejo poteka tam kot pred izbruhom vojne 25. junija 1950, torej po 38. vzporedniku. Ob razmejitveni črti je območje brez vojaštva z nevtralno nadzorno komisijo. Prizadevanja za sklenitev dokončne mirovne pogodbe so se nadaljevala, vendar so v Ženevi leta 1954 propadla.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.