Ljubljana je že osmič prizorišče mednarodnega sejma zbirateljstva Collecta, na katerem se srečujejo zbiratelji, navdušenci in vsi ostali radovedneži, ki so jim blizu različne zbirateljske strasti. Med ponudbo tako prevladuje numizmatika (kovanci in star denar) in filatelija (znamke), ponujajo pa se tudi stare razglednice, pisma, knjige, stripi, vinilne plošče, zbirke sličic, PEZ figurice, značke, fosili, minerali in drugi drobni predmeti ter seveda pripomočki za omenjene zbirke, od albumov, pincet, povečevalnih stekel do ostalega potrošnega materiala.
Povprašali smo nekaj ponudnikov, kaj menijo o Slovencih kot narodu zbiralcev oz. nabiralcev, o tem, ali gre za pravo zbirateljstvo ali zgolj samo še za biznis, koliko je barantanja in tako naprej. In kaj so nam povedali?
"Pravzaprav je odvisno od človeka do človeka. Nekdo zares že celo življenje zbira z dušo in za dušo, nekateri pa zares samo nabirajo. Resničnih zbiralcev je pravzaprav premalo, saj večina zbira tudi zato, da bo potem tudi nekaj zaslužila. Zadnja leta se dogaja celo to, da so pravi zbiratelji primorani prodati dele svojih zbirk za golo preživetje. Na Collecti sem spoznala veliko resničnih zbiralcev, ki zares zbirajo za dušo, ki jih prej nisem imela možnosti srečati in spoznati. Ceno seveda določajo glede na številčnost oz. pogostost določenega kosa, včasih pa je težko najti nekoga, ki bi ti pošteno povedal vrednost nekega kosa, saj vsak gleda v prvi vrsti nase," nam je zaupala gospa Barbara Pirš, ki je na sejmu prodajala stare knjige.
"Mislim, da resni zbiralci, ki zadeve kupujejo in imajo večje zbirke, gledajo predvsem na kvaliteto. So pa tudi taki, ki iz različnih razlogov kupujejo tisto manj kvalitetno robo, to pa so mogoče tisti, ki padejo v kategorijo nabiralcev. Težko bi rekel, da gre pri tem le za biznis, saj če bi delal to zgolj iz tega razloga, potem bi najbrž že zdavnaj obupal. Cenkanje spada zraven k sejmu, saj je dobrodošlo, pričakovano, skratka normalno, saj je vsak pripravljen do neke mere barantati. Meni, ki prodajam plošče, je Collecta zgolj dopolnilo sejmom, ki jih pripravljamo vsakih nekaj mesecev, a sem od vsega začetka prisoten tudi tukaj," je povedal Roman Pavlin iz Šenčurja pri Kranju, ki velja za enega večjih zbirateljev in poznavalcev vinilnih plošč v Sloveniji.
"Nekateri ljudje radi kopičijo stvari, sicer pa imajo povečini žilico, da nekaj zbirajo, kovance, znamke, razglednice, plošče, štirikolesnike. Ni nujno, da zbirajo sistematično, saj se da uživati tudi v kopičenju, po drugi strani pa so nekateri prave enciklopedije na svojih področjih. Super je, da se tukaj zberemo vsi tisti, ki jih zanima zbiranje, da trgujemo in izmenjujemo, enkrat na leto za nekaj dni, kar se mi zdi ravno prav. Iz prejšnjega sistema smo bili navajeni, da je cena bila cena fiksna, zato morda Slovenci niti ne cenkamo tako zelo, saj ne znamo ali pa nismo navajeni, medtem ko Italijani cenkajo za vsak izdelek posebej, na koncu pa računajo še na popust za vse skupaj, tako da se pri njih ne znajdem povsem. Na tak način težko posluješ, saj si hitro v minusu, namesto da bi bilo obratno. Večina ponudnikov tukaj je tudi samih zbiralcev, kar pomeni, da so ljubitelji in da zelo dobro poznajo svoja področja. Po mojem gre za kombinacijo ljubiteljstva in surovega trgovanja," pa je razložil Vid Žiberna, ki je ponujal predvsem znamke in vinilne plošče.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.