Podnebje se spreminja. Povprečne temperature so vedno višje in zato je odgovoren tudi človek. Na to je v svojem že petem poročilu, ki so ga konec minulega tedna predstavili v Berlinu, znova opozoril Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC).
Glede na sedanji trend razvoja se bo naš planet do leta 2100 segrel za 3,7 do 4,8 stopinje Celzija, to pa bi bilo po njihovem mnenju katastrofalno. A po drugi strani, dodajajo, katastrofo še lahko preprečimo.
Cilj ZN je omejiti globalno segrevanje na največ dve stopinji Celzija, kar bi uspelo, če bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 letno zmanjšali za od 40 do 70 odstotkov. Za to pa je ppotreben priporočajo čimprejšnji in odločen preobrat od pridobivanja in porabe premoga, plina in nafte k obnovljivim virom energije.
Podnebne spremembe so pustile pečat
Znanstvena skupnost na podlagi obširnih in raznovrstnih dokazov ugotavlja, da so podnebne spremembe v zadnjih desetletjih pustile svoj pečat zlasti v naravnih, a tudi človeških sistemih na vseh celinah in v vseh oceanih, poročilo povzemajo na Agenciji za okolje RS (Arso).
"Podnebne spremembe ogrožajo biotsko pestrost, vplivajo na intenziteto in pogostost nekaterih nevarnih vremenskih dogodkov, številne kopenske, morske in sladkovodne vrste silijo k iskanju ustreznih življenjskih razmer izven njihovih ustaljenih območij. Podnebne spremembe so večinoma negativno vplivale na kmetijsko pridelavo, na primer na svetovno proizvodnjo pšenice in koruze. Učinki s podnebjem povezanih ekstremnih dogodkov, kakršni so vročinski valovi, suše, poplave, cikloni in požari v naravi, razkrivajo veliko ranljivost in izpostavljenost mnogih ekosistemov in številnih človeških sistemov na trenutno podnebno spremenljivost," so nanizali nekaj posledic, ki je že ali pa jih še bomo občutili.
Kaj pa Slovenija?
Nikar ne mislimo, da za Slovenijo to ne velja. Tudi naša država se segreva, kar dokazujejo statistični podatki. "Meritve kažejo, da se v Sloveniji najhitreje dviga temperatura poleti, in sicer v jugovzhodnem delu Slovenije za več kot 0,5 °C na desetletje," ugotavljajo na Arsu.
To je razvidno tudi iz zgornje slike, na kateri so prikazali časovni trend povprečne temperature zraka v obdobju 1961–2011 za območje Slovenije. "Meritve jasno kažejo, da se je temperatura v Sloveniji v tem obdobju močno povečala, in sicer je naraščala s trendom 0,34 °C/desetletje," so zapisali na Arso. To pa bi nas moralo skrbeti.
Posledice segrevanja ozračja namreč že občutimo, pravijo na Arsu in spomnijo na nekaj nedavnih vremenskih dogodkov. Letošnja zima je bila med najtoplejšimi in najbolj namočenimi v zadnjih desetletjih, ob tem pa so nas prizadele še poplave in žled. Poleti pa nas, po drugi strani, pestijo suše, ki jih spremljajo vročinski valovi. "Poletne suše so v Sloveniji že kar stalnica zadnjih poletij, v lanskem vročinskem valu pa smo na mnogih postajah po Sloveniji namerili celo nov temperaturni rekord oz. temperaturo okoli ali celo nad 40 °C," so nam spomin osvežili na Arsu.
Napovedi za Slovenijo
Poročilo IPCC vsebuje tudi Atlas pričakovanih podnebnih sprememb po regijah za ves svet. "Za naše kraje je bolj verjetno povečanje količine padavin v hladni polovici leta in zmanjšanje v topli polovici leta. Letna količina padavin se najverjetneje ne bo bistveno spremenila. Ob predvidenem segrevanju in večjem izhlapevanju tako lahko upravičeno pričakujemo pogostejše in izrazitejše suše v poletnem času. Na drugi strani pa povečana količina padavin v hladni polovici leta povečuje možnost obsežnih poplav.
To potrjujejo tudi ugotovitve evropskega poročila o izrednih vremenskih dogodkih in prilagajanju na podnebne spremembe ki pravijo, da se bomo poleg pogostejših suš na območju Alp pogosteje soočali tudi s hudimi poplavami," so javnost z napovedmi seznanili zaposleni na Arsu.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.