FOTO: 'Božič je dan, ko bi ves svet moral biti srečen, a žal ni'

Večina kristjanov danes praznuje božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. V cerkvah po državi so zato potekale praznične maše in bogoslužja.

Evangeličanski škof Geza Filo je pri bogoslužju v cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani poudaril, da v današnjem času božič številni praznujejo v množičnih nakupih in obdarovanjih, blišču in hrupu "veselega decembra", spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, kristjani pa se želijo približati samemu izvoru božičnega praznika. Zanje je osrednja vsebina praznika, da se je Božji sin učlovečil, se rodil kot človek in tako prišel na svet, da bi vse ljudi odrešil. Filo je opozoril, da človeško dostojanstvo še nikdar v zgodovini ni bilo tako zaščiteno z zakoni, pa tudi ne tolikokrat napadeno, kot je danes. Delavci so izgubili skoraj vse pravice, življenje ljudi je postalo manj vredno od denarja in imetja, zato je po njegovih besedah potrebno, da božič praznujemo vedno znova kot spomin in opomin na vrednote, brez katerih ne moremo govoriti o dostojanstvu slehernega človeka.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je pri polnočni maši v ljubljanski stolnici poudaril, da je božič znanilec radosti. Pri tem pa je spomnil tudi na tiste, ki jih življenje preizkuša, in verne pozval, da bi iz doživete vere znali iskati Jezusa v "brezdomcih, v ponižanih in preizkušanih, v domovih zapuščenih starcev, v iščočih ali obupanih, v brezposelnih, v tistih, ki trpijo hudo revščino, pa naj bo ta materialna, duševna, socialna ali duhovna". Vsem skupaj je zaželel blagoslovljene božične praznike, radosti, poguma, notranje moči in veselja.

Celjski škof in administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek pa je pri polnočnici v celjski stolnici zaželel, naj božični mir in veselje napolnjujeta tudi vse kulturne, znanstvene, prosvetne, zdravstvene, gospodarske, socialne in družbene ustanove v njihovem mestu in škofiji. Posebno božično voščilo pa je namenil bolnikom, invalidom, starejšim in vsem trpečim, pa tudi rojakom po svetu.

Predsednik Slovenske škofovske konference in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan je pri polnočni maši, ki jo je vodil v stolni cerkvi v Novem mestu, poudaril, da so "jaslice večno šepetanje o Bogu, o ljubezni, o miru in upanju, o veličini človeka". Božič pa je dan, ko bi ves svet moral biti srečen, a žal ni. Popoldne je božično mašo daroval tudi v ljubljanski stolnici.

Po navedbah Slovenske škofovske konference je glavna vsebina božiča povezana s skrivnostjo božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka.

Po besedah cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika je Jezus nedvomno zgodovinska osebnost, čeprav datum in točno leto njegovega rojstva nista povsem znana. 25. december je za datum Jezusovega rojstva določil papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju.

V Cerkvi so za božič že zgodaj vpeljali navado trikratnega obhajanja maše (opolnoči, ob zori in podnevi), tako da sme vsak duhovnik izjemoma opraviti tri maše. Poseben simbol božiča predstavljajo jaslice, s katerimi verniki upodabljajo Jezusovo rojstvo, in božično drevesce.

Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič dela prost dan. Na božič je tudi večina trgovin zaprtih.