Komisar za širitev še meni, da bi bilo nerealno za vsako kandidatko postaviti datum vstopa, saj bi to lahko spodbudilo lažna upanja. Evropski komisar je še dejal, da se pogajanja s kandidatkami nadaljujejo enako intenzivno kot pred referendumom na Irskem, kandidatke pa so zaskrbljene. "Pretekli teden sem bil v Sloveniji, kjer so bojazni velike," je dodal Verheugen. Dodal je še, da bi bilo nerealno pričakovati nova pogajanja o pogodbi iz Nice, saj države članice na to niso pripravljene.
Na zahteve po prehodnih obdobjih, ki jih v primeru širitve Evropske unije na Vzhod postavljata Avstrija in Nemčija, so se začeli odzivati tudi znanstveniki. Rainer Münz, profesor na berlinski univerzi Humboldt in strokovnjak za demografijo, jih je označil kot "nepravične in dolgoročno odvečne". EU nalaga državam kandidatkam nemajhno prilagoditveno breme, obenem pa promovira prednosti, ki jih prinaša članstvo, kot je na primer odprtje trga, kritizira Münz.
"Avstrijske banke so že pokupile skoraj celoten češki bančni sektor," je dejal Münz in dodal, da sta Avstrija in Nemčija trg javno zavzeli, "nasprotno pa državljanom iz kandidatk preprečujeta, da bi zaslužili nekaj šilingov." Münz vidi prehodna obdobja predvsem kot sredstvo držav za prepričevanje državljanov Nemčije in Avstrije, da bi širitev sprejeli. Srednje in dolgoročna verjetnost množičnih migracij ne obstaja, meni Münz. "Ali bo inštruktor vožnje ali uslužbenec banke iz Brna zaradi pomanjkanja znanja nemščine v Avstriji sploh dobil delo, je več kot vprašljivo".
Ingolf Pernice, profesor evropskega prava iz iste univerze, pa za prehodna obdobja pravi, da se ne ujemajo z osnovno zamislijo unije, ki predvideva enakopravno potovanje vseh državljanov EU po uniji. Po njegovem je dodatna težava tudi skupna zunanja meja, ki pa je ni možno rešiti s prehodnimi obdobji. Strokovnjak za evropsko pravo predlaga oblikovanje prilagodljive zakonodaje: bodisi postopno odpiranje glede na gibanje ljudi bodisi odpiranje meje z zaščitnimi klavzulami.