Zaradi suše, ki je lani prizadela pridelek koruze, je Slovenija uvozila koruzo iz Argentine in iz ZDA, ki sta za razliko od držav Evropske unije, na široko odprla vrata novi tehnologiji. Genetski inženiring namreč omogoča, da v laboratorijih s presajevanjem genov posežejo v naravne procese. Tako je mogoče gene živali vnesti v kmetijske rastline z namenom, da bi izboljšali njihove lastnosti in na tak način povečali pridelek ter izboljšali odpornost poljščin proti škodljivcem in pesticidom.
Zaradi nepreverjenosti nove tehnologije in tveganj za okolje in zdravje ljudi, je Evropska unija pred tremi leti sprejela moratorij za registracijo in patentiranje genetsko spremenjenih rastlin, vendar pa naša država takšne zakonodaje, ki bi urejala to področje, še nima.
Na podlagi Umanoterine študije je mogoče sklepati, da so genetsko spremenjene rastline in živila že prisotna na našem trgu, bodisi kot živilski izdelki ali pa kot genetsko spremenjena semena iz uvoza.
