Model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja določa, da se cena oblikuje deloma iz nabavne cene pri tujih dobaviteljih, deloma pa iz stroškov transporta in skladiščenja. Ta drugi del je konstanta, izražena v tolarjih in je po mnenju Geoplina prenizek. Prodajna cena zemeljskega plina se bo jutri sicer s sedanjih 36,22 tolarja zvišala na 39,48 tolarja za kubični meter, vendar pa bo še vedno za 4,20 tolarja nižja od stroškovne cene ter za 39 stotinov nižja od dejanske nabavne cene do slovenske meje. Ker se bodo cene zemeljskega plina v skladu z modelom oblikovale na vsake tri mesece, bo Geoplin še vse četrtletje posloval z izgubo.
V Geoplinu se sprašujejo, zakaj za ekstra lahko kurilno olje, ki ga za ogrevanje uporablja približno 200.000 slovenskih gospodinjstev, veljajo dejanske stroškovne cene, medtem ko morajo sami financirati približno 100.000 gospodinjstev, ki se grejejo na plin. To nima smisla, saj je Geoplin že uspel s tožbo proti državi zaradi neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, je menil Rome. Zaradi takega stanja je doslej v Geoplinu nastalo že prek dve milijardi tolarjev nepokritih stroškov, do konca leta pa se bo znesek povečal še za 900 milijonov tolarjev. Tako so julija letos proti državi iz istega vzroka vložili novo tožbo v višini 770 milijonov tolarjev in jo nameravajo še razširiti. Ob tem je Rome opozoril, da so delničarji na lanski skupščini soglašali z odpisom 60 odstotkov zahtevka do države, tako da je preostala tožba vredna 5,5 milijarde tolarjev.
V Geoplinu se sicer zavedajo, da s svojimi terjatvami spravljajo ministrstvo za finance v težak položaj, vendar pa poudarjajo, da so vse od zanje ugodne sodbe sodišča predlagali vrsto rešitev, a odziva z vladne strani ni bilo. Prav tako do danes še niso dobili prejšnji teden zahtevanih 1,38 milijarde tolarjev. Nadzorni svet odločitve uprave podpira. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Simon Oblak, so na zadnji seji upravi naložili normalno oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom, hkrati pa soglašali z vnovčitvijo terjatve do države.
