Analitik Antiša Korljan je opozoril na odgovornost Roberta Goloba na vrhu Nata. Poudaril je, da bo moral prevzeti odgovornost za odločitve glede izdatkov za obrambo. "On je tisti, ki bo osebno izpostavljen in se pogovarjal s kolegi z vrhov držav članic Nata. In na njem je v bistvu največja odgovornost," je dejal Korljan.
Dodal je, da je iz Slovenije lažje zagovarjati mirovniško politiko, medtem ko ga v Bruslju čakajo težke odločitve. Korljan je kot primer navedel tudi znano fotografijo s srečanja G8, kjer je bil Donald Trump v dominantni poziciji.
Korljan je nadaljeval, da slovenska politika ni enotna glede vprašanja oboroževanja, kar dokazuje tudi izjava Janeza Janše. Ta sicer ne nasprotuje višjim izdatkom, a opozarja, da milijarde brez ustreznega števila vojakov ne bodo imele učinka. Korljan je spomnil, da je prav Janševa vlada ukinila obvezno služenje vojaškega roka, kar danes vpliva na stanje Slovenske vojske.
Izrazil je dvom, da se bo slovenska politika uspela poenotiti glede tega vprašanja. Poudarja, da v politiki primanjkuje enotnosti in da prevladujejo interesi posameznih strank. Kljub spremenjenim varnostnim razmeram, ki jih prinašajo vojne v bližini, se politika bolj osredotoča na volitve kot na dolgoročne rešitve.
Evropa pred nalogami
Geopolitična analitičarka Katja Geršak je opozorila, da se svet spreminja in da se soočamo z več nevarnostmi. Izpostavila je, da je ključno, da Evropa ohrani svojo moč na diplomatskem parketu ter vlaga v lastno varnost.
V pogovoru v studiu je bilo izpostavljeno, da niso vse države pripravljene povečati izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP-ja, saj bi to lahko vplivalo na druga področja, kot so sociala, zdravstvo in šolstvo. Geršakova je dejala, da kljub temu pričakuje poenotenje na vrhu Nata, saj je to ključno za zagotavljanje varnosti in miru. Poudarila je, da je "treba vlagati, ko je svet bolj nestabilen," da ne bi postali šibek člen.
Sogovornica je izpostavila moč Evrope, ki se odraža v njeni privlačnosti za ljudi z vsega sveta. Kljub temu je opozorila, da Evropa na diplomatskem področju zaostaja za drugimi velesilami zaradi pomanjkanja varnostne poenotenosti. Poudarila je nujnost vlaganja v diplomacijo. Dejala je, da "imamo človekove pravice, vladavino prava in za ta pravni red se moramo tudi boriti".
Komentirala je tudi konflikt na Bližnjem vzhodu, kjer upa na umiritev situacije. Morebitna eskalacija bi namreč lahko negativno vplivala na ekonomijo, zlasti na cene nafte in hrane, kar bi občutili tudi Evropejci. Nestabilnost se kaže tudi v dezinformacijah in energetskem izsiljevanju, kar je treba po njenem mnenju naslavljati z obrambo. "Tudi to je del neke širše nestabilnosti, ki jo moramo naslavljati z našo obrambo," je prepričana.
Geršakova meni, da ruski predsednik Vladimir Putin ne profitira iz trenutne situacije na Bližnjem vzhodu, saj je bil Iran pomemben dobavitelj dronov Rusiji, ki jih ta uporablja v vojni v Ukrajini: "Če se bo Iran z lastno varnostjo in situacijo sedaj ukvarjal, to pomeni, da bo lahko tudi manj dobavljal Rusiji, kar je za konflikt v Ukrajini za Ukrajino v prid," še meni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.