Kratka zgodovina golfa v Sloveniji

Kratka zgodovina golfa v Sloveniji

Konec 19. stoletja je nastalo prvo igrišče na kontinentu. Golf v Sloveniji se je začel dokaj pozno. Leta 1936, nekaj let pred drugo svetovno vojno, ko so na željo diplomatov, ki so v poletnih mesecih uradovali na Bledu, kjer je bila letna rezidenca jugoslovanskega kralja, zgradili prvo igrišče za golf v Sloveniji. Načrt zanj je naredil Desider Lauber, državljan Madžarske. Nobeno presenečenje torej, da je bilo igrišče locirano prav tam, tistega časa zelo znanem turističnem centru in popularni destinaciji za bogatejše ljudi v Jugoslaviji in iz ostalih Evropskih metropol, za diplomante in politike. V dveh letih je bilo »Kraljevo« igrišče končano in pripravljeno za prvo mednarodno tekmovanje, ki je bilo organizirano s strani Golf kluba Bled. Druga svetovna vojna je prekinila igranje golfa na Bledu in tako se je potopil v pozabo. Ni bilo prej, kot v zgodnjih sedemdesetih, ko je nastala ideja obnoviti bivše golf igrišče. V naslednjih nekaj letih je golf igrišče dobilo dokaj podoben star izgled. Prvi igralci so igrišče preizkusili in ugotovili, da je arhitektu in graditeljem uspelo narediti pravo mojstrovino. Igrišče je videlo prvo igranje leta 1973, vendar, je bilo igrišče s 18 luknjami uradno odprto 4 leta kasneje..

Po obnovi igrišča na Bledu je minilo 10 let preden je bil začetek gradnje novega golf igrišča na drugem koncu Slovenije. Leta 1989 je bilo urejeno in slovesno odprto drugo slovensko igrišče golfa v Lipici. Čeprav je bilo originalno načrtovano igrišče z 18 lukenj, jih je bilo dokončanih samo 9, projektiral ga je Harradine. Kraško pokrajino je posrečeno spremenil v zeleno preprogo. Glavni razlog izgradnje je bil privabiti turiste z različnimi aktivnostmi, med Portorožem in Lipico, in pritegniti veliko italijanskih igralcev.

Ob koncu osemdesetih je golf postal moderna turistična ponudba v Zahodni Evropi. Vzdolž mediterantske obale, pretežno v Španiji, Avstriji, severni Italiji in ostalih zahodnih državah, so se golf igrišča razvijala kot »mushrooms« v dežju. Kasneje je bil veliki boom viden na Turški obali.

V osemdesetih je ta val dotaknil tudi našo državo, vendar je kmalu skoraj dokončno umrl. V tem času se je začelo nekaj domislic za gradnjo golf igrišč: v bližini Ljubljane je nastalo sedem takšnih zamislic. V istem času je bila imenovana površina za igrišče blizu Rogaške Slatine in neka gradbena dela so bila dejansko speljana. Vendar so vse te domislice ostale edino sanje. Od teh idej je bil samo v Arboretumu realizirano golf igrišče deset let kasneje. Leta 1998 so tako v Arboretumu odprli vadišče z 9 luknjami, leta 2002 pa še 9 lukenj. Ta val se je prav tako dotaknil Čateških Toplic, in košček zemlje za igrišče so našli zraven zelo slikovitega gradu Mokrice.

Leta 1992 je bilo prvih 9 lukenj gotovih. Dokončanje je bilo označeno z veliko otvoritvijo. Nato so nadaljevali z še z devetimi dve leti kasneje. Načrtoval ga je prav tako Harradine.
Ta tri igrišča so privabljala vedno več in več slovenskih igralcev, kateri so prvo leto po osamosvojitvi Slovenije, zamenjali veliko izgubo tujih igralcev, ki so pred vojno množično prihajali igrati na Bled. Novi zanesenjaki so začeli zbirati posamezne podjetnike in kmalu so delali na dveh novih golf igriščih, na Ptuju z 18 luknjami in v Arboretumu. Prav kmalu sta bila dva nova igrišča začrtana, eden v Slovenskih Konjicah in eden v Olimju z 9 luknjami.

Leta 1998 se je odprto tudi vadišče in igrišče s 3 luknjami v Moravskih Toplicah, danes pa imajo že 12 lukenj. Tudi v Kranjski Gori že imajo zgrajene 3 luknje.

Danes je na območju Slovenije osem golfskih igrišč, kar štiri od teh imajo 18 lukenj, kot je po pravilniku
Ameriške golfske zveze, (USGA) predpisano za pravo golfsko igrišče. Poleg tega pa je na območju Slovenije kar štirinajst vadišč.

Tako, čez preteklo leto 20. stoletja je Slovenija doživela veliki boom v igranju golfa, kar nas napolni z optimizmom in upanjem, da je število golf igrišč določene visoke kakovosti, prav tako igralčeva inspiracija za igranje golfa in športni duh in mladi nadarjeni igralci .

Leta 1938, je bil ustaljen skupaj prvi golf klub z prvim golf igriščem zgrajenim v Sloveniji. To je bil Golf klub Bled, kateri je zelo kmalu organiziral prvo mednarodno »Open Bled« tekmovanje na Bledu. Klub in igrišče sta se potopila v pozabo med drugo svetovno vojno. Leta 1982, so nekateri od članov, stanujoči v Ljubljani, ustanovili Golf klub Ljubljana. Glavni razlog je bil, da sta najmanj dva kluba pomembna za ustanovitev Golf zveze Slovenija. Saj ima samo Golf zveza Slovenije na državni ravni pravico predstavljati bivšo Jugoslavijo. Zaradi naraščajočega števila igralcev se je pokazala potreba po vključitvi v Evropsko golfsko zvezo, (EGA). Ta je prošnjo ugodno rešila in tako je Slovenija leta 1983 postala polnopravna članica svetovne družine igralcev golfa, ki ima skupaj več kot 50 milijonov članov.

Tako je bilo konec osemdesetih golf igrišče v Lipici zgrajeno. Zraven tega pa ustanovljen tudi Golf klub Lipica. Sledili so mu Golf klub Rogaška Slatina- polni optimizma o izgradnji golf igrišča. Sledili so jim Golf klub Grad Mokrice in njihovo golf igrišče. V začetku devetdesetih je bil ustanovljen Golf &Country klub Bled, na Ptuju Golf klub Ptuj. Nekaj let niso bili ustanovljeni nobeni novi klubi. Nato se je število klubov naenkrat podvojilo v drugi polovici prejšnjega desetletja., članov v golf klubih je zrastlo skoraj za desetkrat. Danes je v vseh slovenskih klubih več kot 600 članov, zunaj tega približno 39% so ženske in približno 500 mladih. Nekaj sto se jih udeležuje tečajev. Nekaj od njih ni član nobenega kluba. Z splošnimi pravili na slovenskih igriščih, igralec lahko igra v tečaju, ko on/ona naredi praktični preizkus znanja in teoretični preizkus iz Pravil golfa. Ko naredi takšen izpit dobi dovoljenje za igro. Z rastjo števila igralcev raste tudi število klubov.
Junija leta 2007 je bilo 43 klubov, ki so člani Golf zveze Slovenija.

Z primerjavo z nekaterimi bolj naprednimi Evropskimi državami, število slovenskih igralcev vseeno predstavlja zelo majhen procent populacije (0,3%), pustite primerjavo z angleško govorečimi državami. Kakorkoli že, navdušenje in interes za igranje še vedno rasteta z številom igrišč. Vse to prinese boljše priložnosti za bolj odprto igro širši javnosti. Slovenija je tako postopno postala dežela golfa. Slovenska golf igrišča niso bila načrtovana z velikimi dizajnerskimi imeni golfa kot so Jack Nicklaus, Robert Trent Jones, Fazio in drugi. Ampak so tri golf igrišča kopirana po zelo znanem evropskem dizajnerju Donaldu Harradinu. On je bil tudi direktno udeležen pri obnovitvi igrišča na Bledu, in dal nekaj predlogov pri izgradnji igrišča v Lipici in Mokricah.

Ostala igrišča so bila zgrajena po malo manj znanih evropskih dizajnerjih in z tesno povezavo s slovenskimi arhitekti in gradbinci. Nekateri mogoče najdete pomanjkljivosti v končnih finesah, prostorski tesnosti, ampak vsako ima nekaj svojega, nekaj posebnega, ki privablja igralce, da se znova vrnejo.