Po besedah predsednika uprave Gorenjske banke Zlatka Kavčiča najugodnejše poslovne rezultate beležijo v nebančnem sektorju. Na računih občanov je bilo konec preteklega leta za 24 odstotkov več sredstev kot leto prej, na računih pravnih oseb pa za 21 odstotkov. Zbrana sredstva je banka usmerjala v naložbe občanom, ki so se povečale za 13 odstotkov, in v naložbe pravnim osebam, ki so se zvišale za 22 odstotkov.
Da bi zmanjšala odvisnost od delovnega časa banke in strankam ponudila boljši servis je banka, sicer nekoliko z zamudo, razvila elektronsko banko LINK, s katero bodo fizične osebe in obrtniki vse denarne zadeve urejali preko interneta. Po besedah vodje sektorja za področje informacijske tehnologije Janeza Prešerna je Gorenjska banka lani februarja kot prva uvedla elektronsko bančništvo za opravljanje storitev plačilnega prometa s tujino za pravne osebe, domači plačilni promet preko elektronske banke LINK+ pa je zaživel lansko jesen. Sicer pa je lani z agencije za plačilni promet v Gorenjsko banko svoje račune preneslo 145 pravnih oseb, letos pa naj bi jih bilo uspešno preneseno 2500. Kot pravijo v Gorenjski banki, bo ta cilj zaradi ostre konkurence težko dosegljiv, svoje pa bo prispeval tudi s strani državnih institucij slabo zastavljen projekt prenosa plačilnega prometa v banke.
Temeljni cilji poslovne politike Gorenjske banke ostajajo nespremenjeni. Tudi v prihodnje načrtujejo zmerno in stabilno rast poslovanja na vseh poslovnih področjih. Temeljila bo predvsem na novih priložnostih, ki jih bankam ponujajo številne spremembe v zakonodaji in seveda tudi v tržnih razmerah. Mednje se prav gotovo uvršča dosledno opravljanje storitev na področju domačega plačilnega prometa, veliko pa si obetajo tudi od ponudbe varčevalnih produktov v okviru Skupne pokojninske družbe. Glede povezovanja z drugimi finančnimi institucijami v Gorenjski banki ostajajo pri zmernosti. Povezovanju ostajajo naklonjeni, vendar le v primeru, ko to prinaša dolgoročne koristi, ne podpirajo povezovanja iz nuje, pravi Kavčič.