Bi Slovenija lahko znova postala evropski finančni bolnik?

Po tem, ko je pred dnevi postalo jasno, da je Slovenija do aprila letos doživela največji padec bruto domačega proizvoda med vsemi državami v Evropski uniji, je v ponedeljek še Evropska komisija za letos znižala napoved gospodarske rasti z 2,5 na 2,0 odstotka, pri čemer sploh ni upoštevala visokega padca BDP v prvem četrtletju. 

Kdo je kriv za to, da bi Slovenija lahko znova postala evropski finančni bolnik? O tem sta mnenji soočila finančni minister Klemen Boštjančič in Jernej Vrtovec, predsednik parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ, sicer poslanec NSi.

Vrtovec je v televizijskem soočenju ostro kritiziral gospodarsko politiko vlade premierja Roberta Goloba, češ da ta vodi v padec BDP in izgubo konkurenčnosti. Po njegovih trditvah je vlada v zadnjih treh letih povečala davke za več kot milijardo evrov letno, s čimer izgubljamo konkurenčnost. Kot pravi, to sili obrtnike in mala podjetja, da svoje sedeže podjetij selijo v tujino, zlasti na Hrvaško. Posledica tega so slabše plače v Sloveniji in slabši obeti za gospodarstvo, vključno s tveganjem recesije, pravi Vrtovec. 

Minister Boštjančič je zavrnil Vrtovčeve kritike o slabem gospodarskem stanju države z navedbo, da je evropska bonitetna agencija Scope pred kratkim Sloveniji dvignila bonitetno oceno z A na A+ s stabilnimi obeti. Pojasnil je, da agencija svojo odločitev utemeljuje z izboljšanjem finančnih obetov države, padanjem javnega dolga in vzdržno rastjo BDP, ki jo podpirajo tekoče reforme, ter z okrepljeno odpornostjo države na globalne gospodarske izzive. S tem je minister argumentiral, da je vlada na pravi poti, četudi se sooča s prehodnimi izzivi in globalnimi pritiski.

Boštjančič sicer priznava, da padec BDP v prvem trimesečju skrbi tudi njega, vendar ga ne pripisuje domnevno prestrogi davčni politiki. Minister trditev o selitvi podjetij na Hrvaško označuje kot ponavljajočo se "mantro", za katero še niso prejeli konkretnih dokazov o njeni množičnosti. Hkrati pa je izpostavil, da se sicer Slovenija načrtno usmerja k privabljanju investicij z visoko dodano vrednostjo in ne tistih, ki iščejo samo najcenejšo delovno silo. Ob tem je napovedal pomembne tuje investicije v bližnji prihodnosti.

Razkorak med mednarodnimi pohvalami in zaznavo državljanov

Medtem ko je minister izpostavil pohvale mednarodnih finančnih inštitucij, kot je Mednarodni denarni sklad, kjer naj bi Slovenijo hvalili za izvajanje reform, Vrtovec trdi, da ljudje zaradi višjih davkov "živijo slabše". Zavrnil je tudi navedbe o zvišanih bonitetnih ocenah kot relevantnih za trenutno stanje, saj naj bi te ocene temeljile na preteklih podatkih, in opozoril na potencialni padec ocene po objavi slabega prvega četrtletja.

V odgovoru na negativne gospodarske podatke za prvo četrtletje, zlasti na padec BDP, je minister Boštjančič izrazil nujnost analize in ukrepanja. Izpostavil je dva nepojasnjena pojava: znižanje investicij v gradbeništvu, čeprav država namenja ogromna sredstva in primanjkuje delavcev, in upad nakupov prebivalstva, kar naj bi bilo posledica splošne negotovosti in strahu zaradi globalnih razmer, čeprav realno ljudje naj ne bi imeli manj denarja. Da bi bolje razumeli te negativne trende na trgu, je minister napovedal pogovore z vsemi relevantnimi resorji in strokovnjaki.

"Ljudje kupujejo manj zato, ker imajo pod to vlado manj tudi zaradi davčnega primeža," meni Vrtovec. 

Soočenje je postalo še bolj osebno, ko je Vrtovec spomnil, da je Boštjančič vodil Adrio Airways, ki je pozneje pristala v stečaju. To primerjavo, ki naj bi implicirala ministrov neodgovoren odnos do upravljanja s podjetjem oziroma zdaj državo, je Boštjančič kategorično zavrnil kot laž. Poudaril je, da je podjetje reševal iz velikih težav med letoma 2011 in 2012 ter da ga je zapustil daleč pred stečajem leta 2019, s čimer je zavrnil kakršnokoli odgovornost za propad letalskega prevoznika.

Še en kamen spotike med soočenjem je bila obdavčitev normirancev. Medtem ko Vrtovec meni, da vlada pretirano stiska 82 tisoč normirancev z novimi davki, minister Boštjančič vztraja, da je ključni problem dolgotrajna neskladnost in prevelika razlika med zelo ugodno obdavčitvijo normirancev in bistveno višjo obdavčitvijo redno zaposlenih. Po ministrovem mnenju je pravičen cilj to razliko zmanjšati.