Je novi zakon res obvod za davčne optimizacije?

Prenova sistema udeležbe delavcev pri dobičku, ki jo je predlagala vlada, naj bi okrepila vlogo zaposlenih pri soustvarjanju uspeha in prispevala k pravičnejši delitvi dobička. A namesto navdušenja, sindikalne centrale svarijo pred morebitnimi pastmi. V oddaji 24UR ZVEČER smo zato glede novosti, ki se obetajo, soočili vladnega predstavnika, državnega sekretarja z ministrstva za gospodarstvo, Matevža Frangeža, in predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Jakoba Počivavška.

Počivavšek ocenjuje, da se je zakon, ki so ga sindikalisti v začetnem predlogu načeloma pozdravljali kot instrument za povečanje števila zaposlenih, ki bodo udeleženi pri dobičku, z naknadnimi amandmaji spremenil v nekakšen "obvod za davčno optimizacijo nagrajevanja". Opozarja na dve ključni tveganji: "Da se bo rast plač deloma prelivala v izplačevanje dobičkov; in na drugi strani, da bodo izplačila v glavnem oziroma v največji meri šla najbolje plačanim, ki bodo na ta način razbremenjeni prispevkov, in tisti, ki so recimo trenutno v najvišjih davčnih razredih, deloma tudi dohodnine, kar dejansko pomeni neke vrste socialno kapico." 

Frangež poudarja, da ima zakon res dolgo pot, saj ga je delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sindikatov in gospodarskih združenj, pripravljala več kot dve leti in pol. Kot pravi, se končni predlog z amandmaji ne razlikuje bistveno od tistega, kar je bilo takrat usklajeno. Priznal je, da določena tveganja obstajajo, vendar je hkrati zagotovil, da so v zakon vgrajene dodatne varovalke. "Predvsem ta, da je zahtevana rast plač v podjetjih, ki se bodo odločila za uporabo teh shem. Dejstvo je, da delavcem najprej pripadajo plače in plačani vsi socialni prispevki. Šele nato pa tudi udeležba pri dobičku," je dejal državni sekretar. Omenjena shema predvideva, da bodo delavci lahko prejeli do 33 odstotkov dobička, največ 20 odstotkov bruto mase plač. "Vendar bodo lahko posebnih davčnih obravnav po tem zakonu deležna samo podjetja, ki bodo skrbela, da imajo plače nad nivojem povprečne plače v zasebnem sektorju. In drugič, ki bodo dosegala z zakonom določeno dinamiko rasti. V tem pogledu me ne skrbi, da bi se dogajala takšna davčna optimizacija. To je orodje za odgovorna podjetja, ki želijo svoj uspeh deliti s tistimi, ki ga soustvarjajo," je dejal Frangež. 

Počivavšek je izpostavil črtanje amandmaja, ki je zahteval, da se lahko največ polovica dobička izplača denarno, ostalo pa v obliki delniške ali družbeniške sheme. "Druga varovalka, ki je, je pa ta, ki se nanaša na rast plač. Tukaj se je ta varovalka v zakonu zdaj za moje pojme do določene mere razvodenela. Res je, da se kot pogoj postavlja povprečna plača, vendar je treba tukaj upoštevat, da seveda povprečna plača vključuje tudi dodatke za manj ugoden delovni čas, za nadurno delo ... V povprečno plačo v podjetju se vštevajo tudi plače poslovodstev, tako da tukaj za mene ta standard, ki ga je treba dosegat za to, da lahko podjetje dobi 'popust' kar se tiče dinamike rasti plač, je po moje postavljen prenizko," je prepričan Počivavšek, ki meni, da se bo zato v to prelival določen del rasti plač.

Frangež si želi, da zakon ustvari novo kulturo, v kateri bi zaposleni postali "delavski in državljanski delničarji", kar bi vodilo k večji udeležbi, motivaciji in s tem tudi večji produktivnosti gospodarstva. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v zgoraj priloženem videu.