V Grčiji preizkušajo satelitsko odkrivanje plastike v morju

Pri poskusu je med drugim sodelovalo 60 študentov, ki so zbrali okoli 2000 plastenk in jih namestili v del okvirjev. V preostale okvirje pa so pritrdili plastične vrečke, ki jih je v vodi še težje opaziti, so pa prav te najhujša grožnja morskemu življu v Egejskem morju, kot so delfini, morske želve in tjulnji.

Okvirji so veliki 10 kvadratnih metrov. Resolucija satelitov v evropskem satelitskem sistemu, ki ga preizkušajo v okviru projekta, je namreč 10 metrov, je pojasnil eden od sodelujočih v projektu, profesor Konstantinos Topuzelis z oddelka za pomorsko znanost Egejske univerze.

Teoretično bi morali biti torej evropski sateliti sposobni zaznati plavajoče zaplate plastike takšne velikosti. Satelitske podatke bo Evropska vesoljska agencija (ESA) zagotovila brezplačno.

Za odkrivanje plastičnih odpadkov v morjih so potrebne sodobne metode

Lani so v okviru prve faze tega projekta že potrdili, da je satelitski sistem sposoben zaznati večje tarče s površino okoli 100 kvadratnih metrov.

Zdaj so torej na vrsti manjše tarče. "Vse smo uspešno spustili v morje, sateliti so že leteli nad njimi in pripravljeni smo na pripravo našega prvega poročila," je ob tem dejal Topuzelis.

Za odkrivanje in ugotavljanje količine plastičnih odpadkov v morjih so potrebne sodobne metode, vesoljske agencije pa že raziskujejo, kako bi si pri tem in pri čiščenju odpadkov lahko pomagali s sateliti in droni, je še povedal.

Glavna prednost uporabe evropskih satelitov je, da gre za že obstoječe sisteme, kar posledično pomeni nižje stroške in tudi lažjo nadgradnjo.

Plastični odpadki v morju so globalen problem, saj jih v svetovnih oceanih konča na milijone ton, to pa ogroža živalski svet in negativno vpliva na celotno prehransko verigo.

Namen projekta je ugotoviti detekcijske sposobnosti evropskih satelitov, kot je Sentinel-2. A tudi če bodo potrdili, da ti lahko odkrijejo relativno majhne zaplate plastičnih odpadkov, bo še vedno potrebno rešiti problem, kako te odstraniti iz morja.

Rezultate poskusa, pri katerem poleg Egejske univerze sodelujejo še Univerza v Cadizu, italijanska CNR-Ismar in britanska okoljska ustanova Argans, bodo predstavili na bližnjem simpoziju ESA v Milanu.