Kot piše Vjesnik, so hrvaški veterani včeraj razpravljali o odločitvi hrvaške vlade, da bo haaškemu sodišču izročila hrvaška generala, osumljena vojnih zločinov. Glede na to, kako bodo poslanci v saboru glasovali o zaupnici vladi, nameravajo hrvaški veterani namesto cestnih zapor organizirati okrogle mize o vojni na Hrvaškem. Prav tako so veterani napovedali, da bodo generalu Rahimu Ademiju poslali javno pismo, v katerem naj bi ga spomnili na izkušnje Hrvatov iz BiH, ki so se prostovoljno predali haaškemu sodišču.
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh haaških obtožnic, pa si je poiskal odvetnike, piše Večernji list. Gotovina naj bi bil sicer prepričan, da njegovega imena ni v obtožnici, saj je operacija Nevihta, ki ji je Gotovina poveljeval, potekala od 4. do 7. avgusta 1995, zločini nad srbskim prebivalstvom pa naj bi se zgodili kasneje. Gotovina trdi, da je Knin zapustil 7. avgusta, poveljevanje njegovih enot pa naj bi nato prevzel general Ivan Čermak. Obtoženi general prav tako dodaja, da je storil vse za preprečitev morebitnih incidentov po koncu operacije in odredil, da so Knin najprej zasedle enote iz Varaždina, in ne splitske enote, katerih pripadniki bi bili lahko osebno vpleteni v spore s kninskimi uporniki.
Skupina znanih hrvaških športnikov pa je danes domači javnosti, vladi in saboru naslovila odprto pismo, v katerem se je odločno zoperstavila odločitvi hrvaške vlade, da Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu izroči dva hrvaška generala, ki sta obsojena vojnih zločinov. Poleg Gorana Ivaniševića, ki je po zmagi na tretjem letošnjem turnirju za grand slam v Wimbledonu zagotovo najbolj priljubljen hrvaški športnik, so odprto pismo podpisali še nogometaši Zvonimir Boban, Davor Šuker, Igor Štimac, Slaven Bilić, Aljoša Asanović in Alen Bokšić ter košarkarji Dino Rađa, Stojko Vranković, Franjo Arapović in Veljko Mršić
Še vedno pa odmeva tudi poteza Dražena Budiše, ki je v sredo popoldne nepreklicno odstopil z mesta predsednika Hrvaške socialno liberalne stranke. V kratki izjavi je HSLS sporočila, da je Budiša o odstopu s položaja obvestil člane velikega sveta HSLS, vendar pri tem ni navedla razlogov za njegov odstop. Neimenovani predstavnik HSLS pa je za hrvaške elektronske medije izjavil, da Budiša s svojimi stališči ni želel ovirati prihodnosti stranke, ni pa navedel, kakšna so ta stališča.
Hrvaški mediji medtem ugibajo, da je v HSLS verjetno prišlo do razkola zaradi stališča do izročitve hrvaških generalov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Na izredni seji hrvaške vlade minulo soboto so izročitvi generalov haaškemu sodišču nasprotovali le ministri HSLS in to po naročilu malega sveta stranke, ki je od ministrov v primeru, da bo izglasovana izročitev generalov, zahteval odstop. Kot predvidevajo hrvaški mediji, se je Budiša za odstop odločil tudi zaradi glasovanja o zaupnici vladi, ki naj bi potekalo v nedeljo, saj naj bi del poslancev HSLS nameraval glasovati za zaupnico, del pa naj bi glasoval za nezaupnico vladi.
